Kolumna Prosti čas Za dušo

Koliko smo vztrajni?

To je težko vprašanje, saj poenotenega merila ni. Vsak človek zmore sam pri sebi oceniti koliko je vztrajen in zna se celo zgoditi, da se bo njegova ocena spreminjala glede na njegov dan, počutje ali specifične okoliščine oz. dogodke v življenju.

Vsak človek zmore sam pri sebi oceniti koliko je vztrajen.

Ta izmuzljiva reč…

Zlasti ob neuspehih tudi sama razmišljam kaj bi lahko spremenila v preteklosti, kot tudi v prihodnje, da se problem ne bi ponovil … a dejansko udejanjenje idej zahteva od mene trud, čas in ja, precejšnjo mero vztrajnosti/discipline/volje … kakorkoli že pač imenujemo to izmuzljivo reč.

Načeloma je vztrajnost vrlina, h kateri ljudje vsakodnevno stremimo, saj nam ni prirojena, ampak se je naučimo in jo skozi življenje urimo. Z vztrajnostjo povezujemo trud, delo, napor … ki so potrebni za to, da dosežemo zadani cilj.

Vztrajnost je vrlina, h kateri ljudje vsakodnevno stremimo.

Pretirana spontanost ali otrok današnje generacije

Sama si težko ustvarim rutino, še težje se jo pa držim. Zakaj? Težko rečem. Morda sem prevelik ‘otrok današnje generacije’, ki je odvisen od takojšnje zadovoljitve potreb in odmerka dopamina, ki ga ta prinese.

Zlasti starejši bodo znali povedati, kako dolgo so morali čakati na kako reč, koliko truda so morali vložiti v svoj cilj, da se jim je obrestovalo … Že samo pot do šole je bila za velik del naših dedkov in babic pravi napor in mnogi prav radi povedo, kako je današnji mladini enostavno, saj jih šolski avtobusi, starši ali drugi malodane dostavijo do vrat …

“Nič ni slabega v tem!”

»Pa ni nič slabega v tem« –mnogi hitro dodajo – »da bi jim le bilo lažje, kot je bilo nam.«

Tu se skriva pa dvorezen meč. Strinjam se, da če obstaja lažja pot, da se zdi neumno delati na težji način … a vendar včasih tudi to ni slaba reč.

Naučiti se truditi za dosego svojega cilja in v svojem trudu vztrajati je pomembna življenjska veščina.

Premagati neuspeh ali celo poraz – prav tako. Življenje ni računalniška igrica, ki se ob porazu konča, ti pa lahko (ali pa tudi ne) začneš znova.

Življenje ni računalniška igrica, ki se ob porazu konča, ti pa lahko (ali pa tudi ne) začneš znova.

Naše življenje se nadaljuje!

In v veliki meri je od nas odvisno ali bo v prihodnje naše življenje stagniralo, se izboljšalo ali pa celo nazadovalo.

Mogoče ti bo všeč tudi ...

Dodaj odgovor