Chirtmas, Weihnachten, Noël, Navidad, Yule, Natal, božič…
Božič je čas, ki ga preživljamo z družino in čas, ko se ob majhnih radostih spominjamo, kaj je v našem življenju zares pomembno.
Čas z družino in veseli trenutki
Na božični dan se kristjani spominjamo tudi zelo pomembnega svetega dogodka, rojstva Jezusa Kristusa v svetem mestu Betlehem. V ta namen postavimo pod jelko tudi jaslice ali pa se udeležimo polnočnic.
No, tu so tudi darila, ki jih prinaša dobri mož božiček, ki pa je bil v praznovanje božiča vpet mnogo kasneje.
Božič je čas, ki ga preživljamo z družino in čas, ko se ob majhnih radostih spominjamo, kaj je v našem življenju zares pomembno.
Kako so božič praznovali naši predniki?
Danes vam bo predstavila kratko zgodovino praznovanja božiča, oz., kako so ta praznik praznovali naši predniki.
Danes vam bo predstavila kratko zgodovino praznovanja božiča, oz., kako so ta praznik praznovali naši predniki.
Najprej pa bi vam rada razjasnila tole vprašanje;
Od kod sploh božiček?
Lik dobrega moža božička se je prvič pojavil v reklamni akciji podjetja Coca-cola leta 1931. Kmalu se je lik dobrega moža razširil po vsem svetu. (sl. Wikipedija, org., 2020)
Zelena barva in prihod Evropejcev
Po nekaterih prepričanjih, naj bi lik božička pravzaprav izviral iz lika Sv. Nikolaja, ki so ga v Ameriko zanesli Evropejci. (sl. Wikipedija, org., 2020)
Sicer pa naj bi bili miti o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila, v Ameriki že znani pred letom 1931. Prvotno naj bi bil dobri mož oblečen v značilno zeleno barvo. (sl. Wikipedija, org., 2020)
Lik dobrega moža božička se je prvič pojavil v reklamni akciji podjetja Coca-cola, leta 1931. Kmalu se je lik božička razširil po vsem svetu. (sl. Wikipedija, org., 2020)
Vidimo torej, da se je lik dobrega moža božička pojavil bistveno kasneje, kot so ljudje praznovali božič.
Kaj pa Dedek Mraz?
V času komunizma, ko božiček in Miklavž nista bila najbolj zaželena, je bil pri nas razširjen še en dobri mož, ki otroke obišče v noči iz 31. decembra na 1. januar. Le kdo ne pozne te znamenite pesmi o decembrskem dobrotniku:
DEDEK MRAZ
Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.
Joj, že prišel je med nas
stari, dobri Dedek Mraz.
Rdeče žoge, knjige, zvezke,
punčke, sanke in še kaj.
Joj, že prišel je med nas
stari, dobri Dedek Mraz. (J. Bitenc, 2005)
Mnogo, mnogo let nazaj
Sedaj pa se vrnimo v zgodovino, mnog mnogo let nazaj, ko še na naših tleh ni vladalo krščanstvo. Ljudje so takrat posebej častili zimski solsticij, kot zmago svetlobe nad temo, oz. kot nov začetek. V ta namen so kurili številne kresove. (Društvo-gora.si, 2019)
Ljudje so takrat posebej častili zimski solsticij, kot zmago svetlobe nad temo, oz. kot nov začetek. V ta namen so kurili številne kresove. (Društvo-gora.si, 2019)
Več o tem si lahko preberete na povezavi.
Kurjenje kresov je bil poganski običaj, ki je med drugim spadal tudi v sklop keltskega praznika Yule, ki so ga praznovali naši predniki ob sončnem solsticiju. Ko pa je zavladalo krščanstvo, pa so omenjeni praznik začeli praznovati kot božič. (Društvo-gora.si, 2019)
V času krščanstva so začeli poganski praznik Yule praznovati kot božič. (Društvo-gora.si, 2019)
Veliko vzporednic še danes
Kljub temu, pa so ljudje že v času, ko so praznovali zimski solsticij, okraševali božična drevesa, pletli vence in smrečja, prižigali sveče, posebno simboliko v tem času pa so že takrat imeli; bela omela, božično drevesce in bršljan. (Društvo-gora.si, 2019)
Ljudje že v času, ko so praznovali zimski solsticij, okraševali božična drevesa, pletli vence in smrečja, prižigali sveče, posebno simboliko v tem času pa so že takrat imeli; bela omela, božično drevesce in bršljan. (Društvo-gora.si, 2019)
Skratka, kurjenje kresov v tem času je pomenilo slavljenje zmage svetlobe nad temo in zmage dobrega nad zlim. V tem času so tudi slavili t.i. hišne bogove Čoke, ki so jim darovali hrano in pijačo. V ta namen so po domovih prižigali tudi les. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Kurjenje kresov v tem času je pomenilo slavljenje zmage svetlobe nad temo in zmage dobrega nad zlim. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Prelepo petje
Iz tega obdobja je znan star običaj koledovanje. Ljudje so se zbrali na ulicah in prepevali pesmi, kolednica namreč pomeni posebno vrsto pesmi. Gre za zelo vesel običaj v sklopu katerega so koledniki obiskovali domove, ljudem prepevali kolednice, v zahvalo pa so vedno dobili kakšen dar. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Seznam prelepih koledniških pesmi najdete na povezavi.
Ljudje so se zbrali na ulicah in prepevali pesmi, kolednica namreč pomeni posebno vrsto pesmi. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Potujmo v času še malce naprej
V 17. stoletju se je prvič pojavil božični kruh, katerega korenine pa naj bi segale že v obdobje pred krščanstvom. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Gre za tipično sladko jed, ki jo na božičnemu jedilniku mnogih srečamo še danes. Recept za dober božični kruh najdete na povezavi.
Kako so božič praznovali naši dedki in babice?
V času naših babic in dedkov so bile za božič priljubljene božične specialitete tudi makove, pehtranove ali orehove potice, ki so jih gospodinje spekle približno dva dni pred božičem. Medtem, ko so gospodinje pridno pekle božične dobrote, so se možje odpravili v gozdove po božično drevo. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Kako so krasili božično drevo?
Božično drevo so po starem običaju, ki ga mnogi ohranjajo še danes, postavili na sveti večer, torej 24. decembra. Pri okraševanju je sodelovala cela družina. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Sveže božično drevo so okrasili s keksi, bonboni, orehi in drugimi naravnimi okraski, pod drevo pa so obvezno postavili tudi jaslice, ki so bile po navadi iz papirja. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Sveže božično drevo so okrasili s keksi, bonboni, orehi in drugimi naravnimi okraski, pod drevo pa so obvezno postavili tudi jaslice, ki so bile po navadi iz papirja. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Obvezno k polnočnici
Na sveti večer so družine molile, blagoslavljale hišne prostore in se odpravile tudi k polnočnici. Obvezno so k polnočnici nesle tudi božični kruh, ki so ga gospodinje predhodno spekle. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Kaj pa božične dobrote?
Na božični dan so naši predniki narezali božični kruh, njihov božični zajtrk pa sta sestavljala čaj in potica. Božično kosilo je bilo po navadi sestavljeno iz jedi, ki danes predstavljajo tipično nedeljsko kosilo. Za božično večerjo pa so obedovali meso, kruh in potico. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Naslednji dan, na dan svetega Štefana, so se ljudje med sabo obiskovali in si čestitali. (A. Gabrovec, Slovenec. org, 2017)
Vidimo lahko torej, da so naši predniki božič praznovali predvsem skromno. Pomembno jim je bilo predvsem dejstvo, da so bili skupaj in da so bili povezani. Lep odnos so imeli tudi do hrane, ki pa je niso imeli na pretek.
Viri
- Društvo-gora.si (2019). Ali poznate glavne keltske praznike. Pridobljeno 16. 12. 2020 iz http://www.drustvo-gora.si/ali-poznate-glavne-keltske-praznike/.
- Novice.svet24.si (2018). Prihaja noč konca in novega rojstva. Pridobljeno 16. 12. 2020 iz https://novice.svet24.si/clanek/duhovnost/5c0685ff34bc8/prihaja-noc-konca-in-novega-rojstva.
- A. Gabrovec, Slovenec. org. (2017). Božič nekoč in danes. Pridobljeno 17. 12. 2020 iz https://www.slovenec.org/2017/12/20/bozic-nekoc-in-danes/.
- Slika Dedek Mraz: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dedek_Mraz#/media/Slika:Dedek_Mraz.JPG.
- J., Bitenc. (2005). Dedek Mraz. Kekec : literarna revija za učence od 2. do 5. razreda osnovnih šol. ISSN 1318-1408. – 3, št.4-5 (december/januar 1993/94), str.16-17.
