Ali vas kaj zebe te dni?
Cuker blog ima tudi za to rešitev.
Predstavljam vam nekaj pesmi iz pesniške zbirke Iskrice za dušo, avtorice Eme Krhlanko, ki vas bodo “pogrele” in napolnile z energijo.
Prelep hobij, ki ti veliko daje
Pesem je zagotovo eno izmed tistih literarnih del, ki nam polepšajo dan. Pomembno je, da se pesmi posvetimo in da jo začutimo. Še ena izmed njenih odlik pa je ta, da si lahko vsak posameznik ustvari svojo lastno interpretacijo pesmi.
Pesem je zagotovo eno izmed tistih literarnih del, ki nam polepšajo dan.
Pisanje poezije je zelo lep hobij, ki nam v prvi vrsti zelo veliko daje. Preko pisanja se lahko izrazimo, na list pa prelijemo naša najbolj intimna čustva. Tega, se zaveda tudi Ema, ki je ustvarila prekrasne pesmi.
Nekaj za gurmane
No, če pa ste po duši gurman tako kot jaz, pa imate na povezavi tudi nekaj receptov, ki bodo vas in vaše želodčke v teh hladnih dneh zagotovo pogreli.
Iskrice za dušo
Pesniško zbirko je Ema izdala v samozaložbi leta 2004. V zbirki je moč najti raznolike pesmi, ki govorijo o avtoričinem življenju skozi različna obdobja. Lahko bi rekli, da gre za avtobiografsko zbirko poezij.
Pesniško zbirko je avtorica izdala v samozaložbi leta 2004. V zbirki je moč najti raznolike pesmi, ki govorijo o avtoričinem življenju skozi različna obdobja.
Večna borka in umetnica
Pesmi so čustvene, razmišljujoče, razumljive, a zaradi tega nič manj globoke in bogate. Odstirajo življenje večne borke in umetnice, ki je v življenju preživela in doživela marsikaj.
Bogate izkušnje so ji dale snov za pesniško zbirko, ki obsega več kot 100 pesmi.
Pesmi so čustvene, razmišljujoče, razumljive, a zaradi tega nič manj globoke in bogate. Odstirajo življenje večne borke in umetnice, ki je v življenju preživela in doživela marsikaj.
Pesniški dar že od mladosti
Pesniški talent je avtorico spremljal že od mladostniških let, saj je poezijo že pisala v najstniških letih.
S poezijo je sodelovala na različnih natečajih, kjer je pobrala tudi nekaj nagrad. V Iskricah za dušo je moč zaslediti pesmi, ki so že nastale v avtoričini mladosti.
Ventil za izražanje čustev
Ema pravi, da poezijo piše predvsem za dušo, pesmi pa ji predstavljajo nekakšen “ventil” za izražanje čustev in najglobljih občutkov.
Iskrice za dušo, ki vas bodo pogrele
PESEM
Kadar v srcu me teži,
mi pesem odvzame vse skrbi.
V mislih se poraja,
v duši me napaja.
Pesem spremlja me vse dni.
ali je žalostna
ali je vesela – radostno zveni.
DREVO
Jaz sem drevo.
Moje korenine so globoko v zemlji,
moje veje so visoko pri nebu.
Jaz sem drevo.
Spomladi ozelenim, jeseni ovenim
in ko je zima sladko zaspim.
Jaz sem drevo,
sem bilo zeleno,
sem ovenelo in sem spalo.
A srce je vedno živelo,
je močno in trdno,
čeprav je trpelo,
pa vendar je živelo.
PTIČEK
Ob jutranji zarji
je ptiček na vejico priletel
in nežno, nežno zapel.
Kaj poješ mi ptiček rano tako,
saj sonce še ni vstalo.
A ptiček je pel,
nihče ga ni razumel,
potem je utihnil in odletel.
Ker pa ptiček ni več pel,
se je fantič prebudil,
a v glavi mu je še spev donel.
Oh, pridi, ptiček ti, nazaj,
da zapoješ mi še kaj.
LUNA
Tiha noč nad mano lebdi,
le luna sveti, sveti
in moje srce v mladosti drhti.
Gledam luno, gledam zvezde.
Vidim srečo, vidim tebe.
Ti mladost si moja,
ti si moja luna,
moje zvezde, ti si nebo.
In kadar sveti luna
in kadar je zvezdnato nebo,
srce zadrhti,
kajti vse to si ti.
ZVEZDA
Na nebu je zvezda
nadvse sijoča in lepa.
Njen žar me očara,
njen sij me opaja.
Ta zvezda je izbrana,
od tebe in mene,
je najino življenje,
je najino trpljenje.
O zvezda,
tvoj žar je moč
in vem da nekoč
na tebi bova stala
in srcem moč dajala.
Ali veste, katera sila je v našem življenju najmočnejša?
LJUBEZEN
Listje je nežno šelestelo,
ko tihi gozd naju je brez besed objel.
Kot hrast je najina ljubezen,
so veje njegove naju objele
in srci združile,
a ni jih sij, ki bi naju ločile.
Zato gozd vedno k tebi hitiva,
pod tvojim okriljem je ljubezen
neranljiva. (Krhlanko, 2004)
DOMOVINA
Kot mati si ti, domovina.
Čuječa in skrbna,
topla in lepa.
Te obdajajo polja rodovitna,
gozdovi zeleni,
potoki žuboreči,
povsod pa ptički žvrgoleči.
Okna krasijo cvetlice,
kjer deklice plejejo gredice
in fantje krepostni pojejo pesmi,
od večera do jutra,
od mraka do dne.
Na tujem spoznal lepote sem tvoje,
o domovina – ti raj si na zemlji.
Nihče mi bogastva toliko ne nudi
kot tvoje gore, kot tvoja so morja
in cvetoča, cvetoča polja.
ZIMA
Že sneg prekril je gozd in plan,
bele snežinke se v vetru igrajo,
sprehajam se preko poljan,
v srcu se mi spomini budijo.
Bili so zimski večeri,
s srebro mesečino obdarjeni,
ta prelepa zimska idila
nama je srce z ljubeznijo napolnila. (Krhlanko, 2004)
Še več lepih zimskih utrinkov pa si lahko ogledate na povezavi.
Vir
- Krhlanko, E. (2004). Iskrice za dušo. Celje: Izdano v samozaložbi.
