Slovenci smo v svetu znani po mnogih rečeh: odličnih športnikih, čudoviti deželi, izvrstni kulinariki.
Če se ustavimo pri slednji, smo znani tudi po nabiralništvu – ko (bolj ali manj) športno romamo po naših lepih gozdovih in podeželju ter nabiramo različne plodove za popestritev našega jedilnika in ozimnice.
Slovenci – narod nabiralništva
Konec aprila, maja in junija nabiramo gozdne jagode, nato se začne sezona bezgovega cvetja. Julija in avgusta nabiramo gozdne robide in borovnice (katerih odvisno od lege in nadmorske višine plodovi različno hitro dozorijo), ponekod pa že tudi gobe.
Jeseni tudi nihče ne pušča košare doma, saj je dozorel kostanj, ki je prava jesenska poslastica.
Spomladi se željni sončnih žarkov iz gozda premaknemo na travnike in zelenice, kjer se zagreto sklanjamo k tlom , da bi nabrali spomladansko poslastico; regrat.
Spomladi v “svetu nabiralništva” kraljuje regrat.
Regrat je vsestranska rastlina, dobra na krožniku, zdrava, ko nas kaj teži in zabavna, če si dovolimo uživati v njej.
Zdravilne učinkovine regrata lahko preverite na povezavi.
Regrat je vsestranska rastlina, dobra na krožniku, zdrava, ko nas kaj teži in zabavna, če si dovolimo uživati v njej.
“Solata revnih” po astronomskih cenah
Če je še do nedavnega veljal za ‘solato revnih‘, pa nas sprehod po tržnici in astronomske cene, ki jih tam vidimo, kaj kmalu prepričajo, da temu ni več tako.
Če je še do nedavnega regrat veljal za ‘solato revnih’, pa nas sprehod po tržnici in astronomske cene, ki jih tam vidimo, kaj kmalu prepričajo, da temu ni več tako.
Kave, sirupi in sendviči
Regrat je res nepogrešljiv v kulinariki.
Priljubljena je predvsem regratova solata z različnimi dodatki in kombinacijami; s trdo kuhanim jajcem in krompirjem, ocvirki, koščki slanine, jogurtom, fižolom …
Nekateri regrat blanširajo ob špinači, drugi z njim v sendvičih nadomestijo rukolo, kuhajo se juhe, iz cvetov namakajo sirupi, nekateri pa njegovo korenino uporabijo celo za (brezkofeinski) nadomestek kave.
V kakršnikoli obliki že ga uživate, vam ga toplo priporočamo, saj je zelo zdrav.
Nekateri regrat blanširajo ob špinači, drugi z njim v sendvičih nadomestijo rukolo, kuhajo se juhe, iz cvetov namakajo sirupi, nekateri pa njegovo korenino uporabijo celo za (brezkofeinski) nadomestek kave.
Naravni tatuji in boj proti vetru
Poleg zdravilnih učinkovin in kulinarike pa nam regrat ponuja tudi priložnost za kreativno ustvarjanje.
Spomnim se, kako sem kot deklica iz regratovih stebel odstranila cvetove, nato pa stebla kot majhne cevčice povezala skupaj in delala ‘verižice’. Te so pustile za seboj bel mleček, ki sicer ni škodljiv, je pa potem, ko se je posušil, na koži puščal rjave madeže – začasne ‘tatuje’.
Tudi regratovi šopki so lepi, čeprav ne ‘zdržijo’ dolgo. Nikoli se pa nisem naučila piskati nanj, čeprav se menda da podobno, kot na travno bilko. Raje sem tekmovala v pihanju regratovih lučk, pa čeprav sem proti vetru vsakič izgubila.
Vsestranska nadloga
Čeprav je mnogim vrtičkarjem v nadlego, ker se tako rad zaseje po njihovih lepih zelenicah in ga je zaradi močnega koreninskega sistema težko izkoreniniti, niti ga ne marajo preveč sadjarji, saj čebele menda raje hodijo na pašo nanj, kot pa na cvetove sadnega drevja, zaradi česar je drevje slabše oprašeno, prinaša tudi mnogo dobrega, če ga seveda znamo izkoristiti.
Danes vam zato predstavljam enega izmed načinov, kako izkoristiti regrat.
Cukrov kulinarični predlog: Regratova solata z jajci in fižolom
Kot velika ljubiteljica naravnih dobrin, sem nedavno nabrala regrat in ga kasneje pripravila v solati. Dodala sem še nekaj radiča, narezano trdo kuhano jajce, fižol ter česen. Solato sem kasneje začinila s soljo, bučnim oljem ter kisom. Pripravljena jed je bila prava spomladanska poslastica, ki jo priporočam tudi vam.
