Na vrata že trka peti mesec v letu; maj.
Maj je mesec, ki ima enaintrideset dni in ki je dobil ime po rimski boginji Maji.
Maj je ime dobil po rimski boginji Maji.
V velikem travnu je pomlad v polnem razcvetu, narava pa zaživi v vsej svoji lepoti.
Maj je mesec, v katerem je pomlad v polnem razcvetu in v katerem narava zaživi v vsej svoji lepoti.
POMLAD
Že trata zeleni
in na drevju listje že brsti,
sonce toplo sije čez plan,
zvončki in trobentice kukajo tu in
tam.
Prihaja pomlad,
vsa lepa in mlada čez polja hiti,
prinesla bo sonce, veselja
in ptičja žvrgolenja.
Dekle se nežno smehlja,
ko fantič ji roko poda,
na bregu sedita in v valove strmita. (Krhlanko, 2004)
Veliko idej za spomladansko dekoracijo lahko najdete na povezavi.
V velikem travnu, kot se peti mesec po starem poimenovanju tudi imenuje, se zvrstijo številni lepi dogodki.
Že na začetku meseca nas bo razveselil praznik dela, 1. maj, dela prost dan.
DOMOVINA
Kot mati si ti, domovina.
Čuječa in skrbna,
topla in lepa.
Te obdajajo polja rodovitna,
gozdovi zeleni,
potoki žuboreči,
povsod pa ptički žvrgoleči.
Okna krasijo cvetlice,
kjer deklice plejejo gredice
in fantje krepostni pojejo pesmi,
od večera do jutra,
od mraka do dne.
Na tujem spoznal lepote sem tvoje,
o domovina – ti raj si na zemlji.
Nihče mi bogastva toliko ne nudi
kot tvoje gore, kot tvoja so morja
in cvetoča, cvetoča polja. (Krhlanko, 2004)
Že na začetku meseca nas bo razveselil praznik dela, 1. maj, dela prost dan.
Nekaj prekrasnih domovinskih pesmi lahko najdete na povezavi.
V maju pa obeležujemo tudi številne svetovne dneve, v sklopu katerih se spomnimo na različne naravne danosti; od svetovnega dneva čebel, svetovnega dneva Evrope, svetovnega dneva gasilcev, svetovnega dneva biotske pestrosti, svetovnega dneva Sonca itd. Seveda bomo o vsem tem poročali tudi na Cuker blogu.
Ali se spomnite starih imen za mesece v letu?
Saj veste, tista stara poimenovanja, ki smo se jih učili v šoli.
Po starem poimenovanju, bi mesece v koledarskem letu poimenovali takole;
Opomba: Za vsak mesec posebej sem vam tudi pripisala, kako si najlažje zapomniti njegovo staro poimenovanje. Gre za mojo lastno interpretacijo.
- januar-prosinec (vsi prosimo za dobro leto),
- februar-svečan (ledene sveče v zimski pokrajini),
- marec-sušec (zimska suša v naravi, ki nastopi pred pomladjo oz. pred novim začetkom življenja),
- april-mali traven (“mala trava”, narava se začne počasi prebujati),
- maj-veliki traven (“velika trava”, kar lahko ponazarja bujno, prerojeno naravo),
- junij-rožnik (junij je poln cvetočih rož),
- julij-mali srpan (veliko dela na prostem),
- avgust-veliki srpan (še več dela na prostem),
- kimavec-september (ta mesec nam kima, da se začenja spet jesen),
- vinotok-oktober (grozdje dozori, pridelava vina),
- listopad-november (jesensko listje se barva in pada na tla),
- gruden-december (obilje in decembrsko veselje)
Ali ste vedeli?
V času rimske vladavine je bil uveljavljen rimski koledar, po katerem se je novo leto začelo 1. marca. V času vladavine Gaja Julija Cezarja pa se je leta 47 pred našim štetjem uveljavil julijanski koledar. (RŠ, Dnevnik. si, 2017)
Julijanski koledar še vedno uporablja pravoslavna cerkev, po njem pa je prvi dan novega leta 14. januar. Gregorijanski koledar se je uveljavil nekoliko kasneje, po korenitih spremembah in v času vladavine papeža Gregorja XIII. Današnji koledar je tako začel veljati šele leta 1582, po njem pa je tudi novo leto nastopilo 1. januarja. (RŠ, Dnevnik. si, 2017)
V času rimske vladavine je bil uveljavljen rimski koledar, po katerem se je novo leto začelo 1. marca. V času vladavine Gaja Julija Cezarja pa se je leta 47 pred našim štetjem uveljavil julijanski koledar. (RŠ, Dnevnik. si, 2017)
Velika ali mala začetnica?
Imena dni in mescev zapisujemo z malo začetnico, saj gre za občna imena. V številnih tujih jezikih zapisujejo imena mesecev z veliko začetnico (angleški, nemški jezik), pri nas pa obvelja mala začetnica. Z malo začetnico zapisujemo tudi praznike (božič, martinovanje), obstajajo pa tudi izjeme.
Imena dni in mescev zapisujemo z malo začetnico, saj gre za občna imena.
Recept meseca maja
Slastni bučkini polpeti
Pripravite si božanske bučkine polpete, jed, ki bo z lahkoto nadomestila meso.
Sestavine;
- 500 g bučk,
- 2 jajci,
- drobtine (po občutku),
- 1 čebula,
- sol, poper,
- peteršilj (ali druge začimbe),
- naribani sir.
Postopek;
Najprej bučke naribamo in dobro odcedimo. Medtem narežemo čebulo, peteršilj in razžvrkljamo jajci. Odcejane bučke damo v posodo in jih zmešamo z vsemi ostalimi sestavinami. Iz dobljene mase oblikujemo polpete. Polpete kasneje spečemo v ponvi, na vročem olju.
Polpete lahko spečemo tudi v pečici. V tem primeru jih pečemo na 200 stopinj Celzija, približno 20 minut.
Bodite kreativni!
