Po tradiciji na predvečer praznika dela, 30. aprila, kurimo kresove.
DOMOVINA
Kot mati si ti, domovina.
Čuječa in skrbna,
topla in lepa.
Te obdajajo polja rodovitna,
gozdovi zeleni,
potoki žuboreči,
povsod pa ptički žvrgoleči.
Okna krasijo cvetlice,
kjer deklice plejejo gredice
in fantje krepostni pojejo pesmi,
od večera do jutra,
od mraka do dne.
Na tujem spoznal lepote sem tvoje,
o domovina – ti raj si na zemlji.
Nihče mi bogastva toliko ne nudi
kot tvoje gore, kot tvoja so morja
in cvetoča, cvetoča polja. (Krhlanko, 2004)
Gre za običaj, ki ima svoje korenine globoko v preteklosti in ki ga danes običajno spremlja tudi slavje.
Gre za običaj, ki ima svoje korenine globoko v preteklosti in ki ga danes običajno spremlja tudi slavje.
Zakaj pa pravzaprav kurimo kresove?
Odgovore moramo poiskati v preteklosti oz. v različnih obdobjih zgodovine.
Ogenj za pravice
V preteklosti delavci niso imeli veliko pravic ali pa so jim bile te pogosto kršene. Zato je leta 1866 Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez od oblasti zahtevala boljši položaj delavcev in več delavskih pravic, med njimi predvsem izstopa zahteva po osem urnem delavniku. (nase-zasavje.si, 2018)
Na predvečer praznika dela so zato ljudje kurili kresove, da bi opozorili na delavske pravice. Kresovi so oddajali svetlobo in bili nekakšno svetlobno opozorilo oz. komunikacijsko sredstvo za delavske pravice. (nase-zasavje.si, 2018)
Svarilo pred vpadi
Po številnih drugih razlagah naj bi bilo kurjenje kresov obred, ki ohranja spomin na turške vpade, saj so bili takrat kresovi po naši deželi komunikacijska sredstva, ki so naznanjala nove vpade Turkov. (nase-zasavje.si, 2018)
Kresna noč in čaščenje svetlobe
Zanimiva pa je tudi stara navada, ki je povezana s Kresno nočjo, ki je potekala 23. junija, na god svetega Janeza Krstnika. Na Kresno noč naj bi ljudje v preteklosti kurili kresove in s tem slavili svetlobo oz. daljšanje dneva. (Jelen, www.drustvo-lipa.si, 2020)
Zato naj bi bilo kurjenje kresov na 30. aprila nekakšen nadomestek za kresno noč, ki se po drugi svetovni vojni ni več praznovala. (nase-zasavje.si, 2018)
Pomen ognja in sončev obrat
Ogenj ima pravzaprav zelo globok in velik pomen, tako v verstvu kot tudi drugače. Sicer pa naj bi bili kresovi v preteklosti povezani predvsem z zimskim in poletno-jesenskim sončevim obratom. Poleg kurjenja kresov so se na ta dan izvajali tudi številni drugi obredi; od plesa, petja, izdelovanja izdelkov, preskakovanja ognja itd. (Jelen, www.drustvo-lipa.si, 2020)
Na te dni se dolžina dneva spreminja, zato so ljudje v preteklosti preko obredov te naravne pojave častili. Predvsem pa so častili svetlobo.
Če se je kdo zavedal pomena narave in njene vsemogočnosti so bili to zagotovo naši predniki. Še posebej pa so častili svetlobo, temu primerno pa so veliko pozornost tudi namenjali zimskemu/poletno-jesenskemu solsticiju in praznovanju le-tega.
Če se je kdo zavedal pomena narave in njene vsemogočnosti so bili to zagotovo naši predniki.
Več o tem si lahko preberete na povezavi.
Več o pomenu zimskega solsticija za naše prednike pa si lahko preberete na povezavi.
Viri:
- Nase-zasavje.si.(2018). Kresovanje na slovenskem. Veste, zakaj gorijo kresovi?. Pridobljeno 18.4.2021 iz https://nase-zasavje.si/kresovanje-na-slovenskem-veste-zakaj-gorijo-kresovi/
- Jelen, J. (2020). www.drustvo-lipa.si. Kresovanje na Slovenskem, zapisal Janez Jelen, župnik v Mužlji. Pridobljeno 18. 4. 2021 iz https://www.drustvo-lipa.si/index.php/novice/747-kresovanje-na-slovenskem-zapisal-janez-jelen-zupnik-v-muzlji.
- Krhlanko, E. (2004). Iskrice za dušo. Celje: Izdano v samozaložbi.
