Hribčki, ponižajte se,
dolin’ce, povišajte se,
da se bo vid’lo to ravno polje,
da bom vid’la, kje fantič moj gre! (narodna Hribčki ponižajte se)
Spevna in vesela slovenska narodna pesem Hribčki ponižajte se nas je popeljala v našo današnjo temo; hribi in hribolazništvo.
Več zanimivih in spevnih planinskih pesmi najdete na spletni strani Geocities.ws
Se tudi vi radi podate v hribe?
Ali si tudi vi kdaj, med vašimi hribolazniškimi podvigi, tako kot deklica v pesmi, želite, da bi se hribčki znižali, saj bi tako lažje in z manj napora prišli do vrha?
Sama sem mnenja, da je čar hribolazništva med drugim tudi to, da se mora posameznik potruditi, da pride do vrha, saj lahko kasneje občuti zmagoslavje ob premaganem izzivu in na novo osvojenem vrhu.
Sama sem mnenja, da je čar hribolazništva med drugim tudi to, da se mora posameznik potruditi, da pride do vrha, saj lahko kasneje občuti zmagoslavje ob premaganem izzivu in na novo osvojenem vrhu.
Lepote narave in zmagoslavje na vrhu
No, jaz se tu in tam rada podam na kakšen pohod v hribe, a moja pohodniška forma še zdaleč ni najboljša.
Ko se odločim za obisk kakšnega hriba, na poti do vrha občudujem naravo, v sebe pa “vsrkam” vse hribovske lepote, ki jih lahko vidim. Zame je posebnega pomena tudi čist in svež zrak, predvsem pa zmagoslavje in motivacija ob osvojenem vrhu.
Nova motivacija za nove podvige
Pred leti sem se spontano odločila, da se podam na prvo hribolazniško izkušnjo. Na pot sem se podala dokaj nepripravljena in v slabi kondiciji. Zagotovo si predstavljate, da me je tale izkušnja dodobra utrudila.
Čez čas sem si nabavila planinsko knjižico Dnevnik s slovenske planinske poti, v kateri se zbirajo pečati osvojenih hribov na slovenski planinski poti od Maribora do Debelega Rtiča ter pečati z Razširjene slovenske planinske poti. Knjižico najdete na povezavi.
Neustrašni pohodniki
Vedno sem občudovala ljudi, ki se neumorno podajajo v hribe in gore ter osvajajo vrhove, ki jih sama opazujem zgolj na fotografijah. Poznam kar nekaj ljudi, ki se podajajo na gorske ture, ki mi vzamejo sapo.
Menim, da smo Slovenci zelo pridni planinci ter, da je hribolazništvo med nami zelo priljubljeno.
Ko se odpraviš v hribe, lahko srečaš ljudi različnih generacij, od tistih najmlajših, ki jih starši nosijo v nosilu, pa do pogumnih upokojencev, ki ti s svojo kondicijo in zagnanostjo vzamejo sapo.
Ko se odpraviš hribe, lahko srečaš ljudi različnih generacij, od tistih najmlajših, ki jih starši prenašajo v nosilu, pa do pogumnih upokojencev, ki ti s svojo kondicijo in zagnanostjo vzamejo sapo.
Nekoč sem na Arehu srečala 80-letni par, navdušena planinca, ki sta že “obdelala” vse hribe in gore v Sloveniji. Navdušili sta me tako njun optimizem, kot tudi njuna ljubezen do gora in hribov.
Gremo v hribe!
Pred časom sem izdelala spletno anketo z naslovom Gremo v Hribe!, pri kateri me je zanimalo, ali ljudje radi hodijo v hribe/gore, kako pogosto tja hodijo, katere vrhove so že osvojili, kam bi se še radi podali v prihodnosti in ali se jim zdi, da je “hribolazništvo” preraslo v slovenski nacionalni šport. Dobila sem zanimive in raznolike odgovore.
1. Ali radi hodite v hribe?
Pri prvem vprašanju me je zanimalo, ali anketiranci radi hodijo v hribe. Dobila sem naslednje odgovore;
Večina je odgovorila, da v hribe hodi rada, kar pa je bilo tudi v skladu z mojimi pričakovanji. Dejstvo je, da je hribolazništvo med različnimi generacijami zelo priljubljeno.
Hribolazništvo je med različnimi generacijami zelo priljubljeno.
2. Sprostitev in mir
Pri naslednjem vprašanju me je zanimalo, zakaj ljudje radi zahajajo v hribe. Na naslednje vprašanje so namreč odgovarjali tisti, ki so pri prvem vprašanju navedli, da v hribe radi zahajajo.
Meni osebno vsak vrh hriba/gore predstavlja nov izziv, ki ga želim trmasto doseči, prav tako pa uživam v naravi. Moj fant v hribe rad hodi zato, ker zbira pečate vrhov, anketiranci pa so na vprašanje podali zelo zanimive odgovore, med katerimi so izstopale naslednje utemeljitve:
V hribe hodim rad/rada…
- predvsem zaradi lepe narave,
- zaradi sprostitve in oddiha,
- ker sem strastna planinka že od 6. leta,
- ker v naravi najdem mir,
- zaradi odklopa od vsakdanjih skrbi in opravkov, lepot narave, dobre družbe,
- zaradi dobre družbe,
- ker mi vsak doseženi vrh predstavlja veselje,
- ker zbiram pečate vrhov.
Večina sodelujočih hodi rada v hribe zaradi sprostitve ter oddiha, nekaj pa jih je navedlo tudi vzrok, da v hribe radi zahajajo zaradi dobre družbe.
3. V hribe dokaj pogosto
Pri tretjem vprašanju me je zanimalo, kako pogosto anketiranci hodijo v hribe. Na voljo so imeli različne možnosti, dobila pa sem naslednje odgovore;
Največkrat navedena odgovora sta bila; enkrat do trikrat na leto ter večkrat na mesec. Razvidno je, da so bili med mojimi anketiranci tisti, ki v hribe zahajajo zelo pogosto (enkrat na mesec) in tisti, ki v hribe zahajajo občasno (enkrat do trikrat na leto).
Posplošila bi lahko, da Slovenci na splošno pogosto hodimo v hribe, nihče od anketiranih namreč ni odgovoril, da nikoli ne zahaja v hribe.
Zanimiv je tudi podatek, da so enaki deleži anketirancev (14%), kot odgovor na vprašanje o pogostosti zahajanja v hribe, navedli drugi, tretji in peti odgovor.
4. Velika planina in Boč zelo priljubljena
Pri naslednjem vprašanju so anketiranci morali navesti imena tistih hribov/gora, ki so jih že osvojili. Njihovi odgovori so bili zelo pestri:
- Konjiška gora, Boč, Rogla, Velika planina, Pohorje, Okrešelj, Debela peč, Skuta, Mangart, Grintovec, Velika planina, Grintovec, Vršič, Stol, Dovška baba, Konjeniško sedlo, Pohorje, Piramida, Krn, Porezen, Boč, Triglav, Peca, Okrešelj, Brana, Golica, Pohorje, Boč, Konjeniško sedlo, Dovška baba, Porezen, Boč, Velika planina, Kobariški stol itd.
Ugotovila sem, da sta med anketiranci zelo priljubljena Velika planina in Boč, priljubljeni pa so tudi; Grintovec, Okrešelj, Pohorje in Dovška baba.
5. Želijo si osvojiti…
Pri naslednjem vprašanju me je zanimalo, katero goro ali hrib si še želijo moji anketiranci osvojiti. Največ anketirancev je navedlo, da si želijo osvojiti Skuto ali našo najvišjo goro Triglav.
GORE
Bila so leta, ko gore so naju vabile,
tako vabile, da odrekanja nama niso pustile.
Od Triglava, Jalovca, Ojstrice,
Tamarja, Vršiča
sva hodila, njih lepoto užila.
Sva mnogokrat jutra v gorah
opazovala
in z večerno zarjo spokojno zaspala.
Veličastna tišina gora,
brezmadežna jutra,
barvita narava –
to gora nama je ob vsakem obisku
darovala. (Krhlanko, 2004)
6. V hribe po odklop in zdrav način življenja
Pri naslednjem vprašanju so morali anketiranci navesti, kaj jim pomeni hribolazništvo. Dobila sem raznolike odgovore, izmed katerih so izstopali:
Hribolazništvo mi pomeni…
- hojo v hribe ob vsakem možnem trenutku,
- naporno hojo, na koncu pa neko zadovoljstvo, da si zmogel,
- odklop od realnega sveta in skrbi za zdrav način življenja,
- rada odkrivam nove svetove, naredim nekaj dobrega zase, ko se razprostre razgled iz višine, si tik nad oblaki in vidiš svetovni razgled,
- sproščanje, napolnitev duševne energije,
- odklop od vsakdanjih skrbi
Največ anketirancev je navedlo, da jim hribolazništvo pomeni sprostitev, odklop ter skrb za zdrav način življenja.
Oj, Triglav, moj dom …(Zemljič, 1894)
Ker imam željo, da bi nekoč obiskala našo najvišjo goro, me je pri naslednjem vprašanju zanimalo, ali so moji anketiranci že bili na Triglavu.
Ugotovila sem, da večina anketirancev še ni bila na Triglavu, si pa, sodeč po odgovorih na peto vprašanje, na našo najvišjo goro želijo.
8. Tekmovalnost med hribolazci?
Pri zadnjem vprašanju me je zanimalo, ali se mojim anketirancem zdi, da je hribolazništvo preraslo v slovenski nacionalni šport. Svoj odgovor so morali tudi utemeljiti.
Slovenski nacionalni šport?
Spomnimo, v Sloveniji kot nacionalni šport pogosto imenujejo smučanje, saj je to med Slovenci zelo priljubljeno. Malo za šalo; večkrat pa lahko slišimo, da je slovenski nacionalni šport tudi “faušija”.
Na moje zadnje vprašanje sem dobila naslednje odgovore:
- Da. Morda res deluje bolj kot ljubiteljska stvar, ampak tisti, ki se prav športno ukvarjajo s tem, bi si tega verjetno želeli,
- ne, ne zdi se mi zanimivo,
- ne,
- da., saj odkrivamo gore in hribe le v Sloveniji, se mi zdi, da je vedno, več pohodnikov,
- da, nekateri tekmujejo med seboj,
- ja, ker poznam dosti ljudi ki radi zahajajo v gore in hribe
- da, ker ogromno ljudi zahaja v gore.
Večina anketirancev torej meni, da bi hribolazništvo lahko poimenovali kar slovenski nacionalni šport.
Sklep
Ugotovila sem, da anketiranci radi in dokaj pogosto hodijo v hribe. S hribolazništvom se ukvarjajo predvsem zaradi sprostitve, oddiha in zaradi dobre družbe. Priljubljene hribolazniške destinacije so; Boč, Velika Planina, Okrešelj in Grintavec, večina anketirancev pa si še želi osvojiti Triglav.
Večina anketirancev še ni bila na Triglavu, menijo pa, da bi hribolazništvo lahko imenovali za slovenski nacionalni šport.
Vir:
- Slovenske narodne pesmi. Hribčki ponižajte se. Pridobljeno 16. 8. 2020 iz https://www.narodne-pesmi.si/.
- Wikipedija. org. (2020). Oj, Triglav, moj dom, Matija Zemljič, 1894. Pridobljeno 16. 8. 2020 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Oj,_Triglav,_moj_dom
