V preteklosti sem se prevečkrat ubadala z vprašanjem; Kaj moram narediti, da bom družbi okoli sebe “zadostna”?
Ljudje smo preveč obremenjeni s tem, ali bomo drugim všeč in kaj bodo rekli drugi.
Tudi sama sem bila taka.
Že kot mala punčka sem razmišljala drugače kot večina mojih vrstnikov, kar pa vemo, da je v družbi pogosto obsojeno na javni linč.
Na udaru že od rane mladosti
Različnost ima, kljub številnim prizadevanjem, da temu ne bi bilo več tako, v družbi še vedno negativno konotacijo. Osebno mi je beseda različnost veliko bolj všeč kot beseda drugačnost, saj se mi zdi slednja nekoliko stereotipna.
Že pri otrocih v vrtcu lahko opazimo, da prihaja do t.i. poskusov zatiranja različnosti. Otroci (pretežno deklice) so zelo kruti drug do drugega: »Ne smeš narediti ono ali to, saj drugače ne boš več moj/a prijatelj/ica.« Kar bi lahko pretvorili v stavek: “Raje naredi enako kot jaz, ali bodi takšen/a kot jaz, saj te v nasprotnem primeru čaka kazen.” Otroci zato raje naredijo oz. rečejo to, kar od njih zahtevajo vrstniki, samo da bi ohranili dobre odnose. Torej lahko vidimo, da se (nehote?) družba, ki teži k enakosti in “preganja” raznolikost, izoblikuje že v zgodnjem otroštvu.
In že smo pri stari “faušiji”
V družbi se pogosto oz. skoraj vedno oblikujejo t.i. socialne skupine, v katerih je vedno vodilni član. Slednji ima tudi glavno besedo. V vsaki takšni skupini pa se najde tudi najšibkejši člen, ki je nemalokrat tudi žrtev zbadljivk in katerega beseda ni pomembna. Zakaj prihaja do tega? Zakaj je določena oseba najšibkejši člen?
Ta oseba je običajno od ostalih oseb v skupini v določenem segmentu različna. Kar pomislite malo. Mogoče ji ostali to njeno različnost zavidajo. Naj vam navedem primer: Veliko uspešnih posameznikov je izjavilo, da so bili/so tarča takšnega ali drugačnega nasilja s strani svojih vrstnikov.
Danes javni linč, v preteklosti grmada
Če pogledamo v preteklost lahko vidimo, da so bili “velikani” svojega časa, ki so razmišljali drugače od ostalih in ki so prišli do največjih odkritij, vedno zatirani. Družba je že v preteklosti zahtevala od svojih ljudi t.i. pokornost.
Očitno se zgodovina, sicer v milejši obliki, ponavlja. Družba naš že od nekdaj vzgaja za pokorne ovčke, ki bodo brezpogojno ubogale in kimale vsaki besedici. Veliko pa so k temu pripomogli tudi sodobni mediji.
Danes sem po naključju zasledila citat, enega največjih izumiteljev vseh časov, Nikole Tesle. Citat se glasi: ” Vsi smo eno. Ljudje so med seboj povezani z nevidnimi silami.” Ob citatu lahko vidimo, da je bil Tesla res veleum, ki ni bil samo neverjeten izumitelj in genij, pač pa je bilo njegovo razmišljanje močno pred časom. Njegovega citata pa še danes ni doumelo veliko ljudi. (Odkrito.si, 2020)
Nikola Tesla: ” Vsi smo eno. Ljudje so med seboj povezani z nevidnimi silami.” (Odkrito.si, 2020)
Tesla je doumel, da smo kljub temu, da smo si različni, v svojem bistvu vsi eno.
Zakaj bi potem takem obsojali različnost?
Fenomen sodobnega hlapčevstva
Zakaj kimamo mnenju večine, različnost pa obsojamo?
Najbrž je vzrok vsemu temu preprost občutek varnosti posameznika, ki jo ta najde v notranjosti družbe. Kimanje mnenju večine zagotavlja neko varnost in zagotovilo, da bo posameznik varen pred obtožbami in da ne bo izločen.
Pa vendar, zakaj se družba boji različnosti? Moje osebno mnenje je, da se vodilni v družbi preprosto bojijo, da bi jih drugače misleči izpodrinili, ali da bi se izkazalo, da imajo oni (drugače misleči) prav, sami pa so v zmoti. Možen vzrok obsojanja različnosti pa je tudi zavist.
Če bi »faušija« gorela, bi bilo dovolj toplo za vse.
Vsak je kdaj zavisten, to je dejstvo. A vendar, kam nas je to pripeljalo? Medvrstniško nasilje, izseljevanje s pomočjo sodobnih tehnoloških naprav, je danes močno v porastu. Žrtev takšnega izsiljevanja je ogromno, posledice za njih pa so lahko velike. In kaj je vzrok vsemu temu? Sama si upam trditi, da je glavni vzrok prav zavist.
Tudi sama sem bila na nek način žrtev takšnega novodobnega nasilja, katerega vzrok, si upam trditi, je bila zavist.
Ples je bil od nekdaj moja velika strast. Spremljal me je vse od prvega razreda osnovne šole, pa vse do drugega letnika srednje šole. V plesu sem preprosto uživala in se sprostila. Imeli smo tudi veliko plesnih nastopov, posnetek enega izmed njih pa se je znašel tudi na spletu. Tega je odkrila moja znanka in ga kasneje veselo pošiljala okoli ter se iz njega norčevala, saj sem bila notri jaz. Pustimo to, da sem bila takrat občutljiva najstnica ter da me je to dejanje prizadelo.
S tem primerom nisem hotela prikazati sebe kot žrtve, želela sem vas zgolj usmeriti v razmislek. Zakaj je moja znanka to naredila? Zakaj je okoli pošiljala moj posnetek? Je bila morda to zavist, ker sem bila že od nekdaj taka, da me je zanimalo preveč stvari in nisem cele dni preživela zgolj za knjigami in učenjem? Si je morda tudi ona želela več hobijev, pa se je bala izstopiti iz cone svojega udobja? Morda, le kdo bi vedel. Dejstvo pa je, da je podobnih primerov, katerih vzrok je zavist, danes ogromno.
Ali je res vse tako »črno«?
Sama sem mnenja, da je potrebno vsako stvar pogledati iz obeh plati. V zadnjem času spoznavam vedno več posameznikov, ki se upajo izstopati in ki si upajo biti to kar so. Jaz jih imenujem kar »umetniki«, saj so uspeli ohraniti svojo pristnost. In prav je tako, jaz jih pri njihovem izražanju popolnoma podpiram.
V zadnjem času se vedno bolj dela na temu, da bi se lahko posamezniki svobodno izražali, pa naj bo to glede njihove spolne usmerjenosti, prepričanj, veroizpovedi, itd. Glede tega, moramo priznati, se je situacija vseeno izboljšala. Kot primer; že nekaj let se prirejajo parade ponosa, medtem ko si ljudje v preteklosti na kaj takega sploh niso upali pomisliti.
Tudi na področju šolstva, se vidijo spremembe. V šoli se vedno bolj poudarjata pojma; diferenciacija in individualizacija. Učenec dobi ustrezno obravnavo, v skladu s svojimi zmožnostmi in sposobnostmi. Naloge za učence se vedno bolj prilagajajo oz. diferencirajo, uspešnejši učenci dobivajo zahtevnejše naloge, tisti manj uspešni pa lažje. Ko sem delala v trgovini, je k meni prišla kupka, za katero se je izkazalo, da je učiteljica iz tujine, pri nas je bila namreč na izmenjavi učiteljev. Posebej je izpostavila in pohvalila naš sistem obravnave in dela z nadarjenimi učenci.
Torej se stvari na različnih področjih le premikajo v drugo smer in vse vendarle ni tako črno.
Viri:
- Wikipedija, org. (2020). Nikola Tesla. Pridobljeno 22. 8. 2020 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Nikola_Tesla.
- Odkrito.si. (2020). 36 misli Nikole Tesle. Pridobljeno 22. 8. 2020 iz https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/36-misli-nikole-tesle-765653.
- Educaplay. (2020) Različnost. Pridobljeno 22. 8. 2020 iz https://www.educaplay.com/learning-resources/3437838-razlicnost.html.
