Ljudje so prevečkrat sprašujemo, kaj moramo narediti, da bomo družbi okoli nas zadostni.
Preveč smo obremenjeni s tem, ali bomo drugim všeč in kaj bodo rekli drugi.
Na udaru že od rane mladosti
Različnost ima, kljub številnim prizadevanjem, da temu ne bi bilo več tako, v družbi še vedno negativno konotacijo. Osebno mi je beseda različnost veliko bolj všeč kot beseda drugačnost, saj se mi zdi slednja nekoliko stereotipna.
Že pri otrocih v vrtcu lahko opazimo, da prihaja do t.i. poskusov zatiranja različnosti. Otroci (pretežno deklice) so zelo kruti drug do drugega: »Ne smeš narediti ono ali to, saj drugače ne boš več moj/a prijatelj/ica.« Kar bi lahko pretvorili v stavek: “Raje naredi enako kot jaz, ali bodi takšen/a kot jaz, saj te v nasprotnem primeru čaka kazen.” Otroci zato raje naredijo oz. rečejo to, kar od njih zahtevajo vrstniki, samo da bi ohranili dobre odnose. Torej lahko vidimo, da se (nehote?) družba, ki teži k enakosti in “preganja” raznolikost, izoblikuje že v zgodnjem otroštvu.
In že smo pri stari “faušiji”
V družbi se pogosto oz. skoraj vedno oblikujejo t.i. socialne skupine, v katerih je vedno vodilni član. Slednji ima tudi glavno besedo. V vsaki takšni skupini pa se najde tudi najšibkejši člen, ki je nemalokrat tudi žrtev zbadljivk in katerega beseda ni pomembna. Zakaj prihaja do tega? Zakaj je določena oseba najšibkejši člen?
Ta oseba je običajno od ostalih oseb v skupini v določenem segmentu različna. Kar pomislite malo. Mogoče ji ostali to njeno različnost zavidajo. Naj vam navedem primer: Veliko uspešnih posameznikov je izjavilo, da so bili/so tarča takšnega ali drugačnega nasilja s strani svojih vrstnikov.
Danes javni linč, v preteklosti grmada
Če pogledamo v preteklost lahko vidimo, da so bili “velikani” svojega časa, ki so razmišljali drugače od ostalih in ki so prišli do največjih odkritij, vedno zatirani. Družba je že v preteklosti zahtevala od svojih ljudi t.i. pokornost.
Očitno se zgodovina, sicer v milejši obliki, ponavlja. Družba naš že od nekdaj vzgaja za pokorne ovčke, ki bodo brezpogojno ubogale in kimale vsaki besedici. Veliko pa so k temu pripomogli tudi sodobni mediji.
Danes sem po naključju zasledila citat, enega največjih izumiteljev vseh časov, Nikole Tesle. Citat se glasi: ” Vsi smo eno. Ljudje so med seboj povezani z nevidnimi silami.” Ob citatu lahko vidimo, da je bil Tesla res veleum, ki ni bil samo neverjeten izumitelj in genij, pač pa je bilo njegovo razmišljanje močno pred časom. Njegovega citata pa še danes ni doumelo veliko ljudi.
Nikola Tesla se je sicer rodil 10. julija 1856, zato se ravno v teh dneh spominjamo rojstva tega veleuma.
Tesla je doumel, da smo kljub temu, da smo si različni, v svojem bistvu vsi eno.
Zakaj bi potem takem obsojali različnost?
Fenomen sodobnega hlapčevstva
Zakaj kimamo mnenju večine, različnost pa obsojamo?
Najbrž je vzrok vsemu temu preprost občutek varnosti posameznika, ki jo ta najde v notranjosti družbe. Kimanje mnenju večine zagotavlja neko varnost in zagotovilo, da bo posameznik varen pred obtožbami in da ne bo izločen.
Pa vendar, zakaj se družba boji različnosti? Moje osebno mnenje je, da se vodilni v družbi preprosto bojijo, da bi jih drugače misleči izpodrinili, ali da bi se izkazalo, da imajo oni (drugače misleči) prav, sami pa so v zmoti. Možen vzrok obsojanja različnosti pa je tudi zavist.
Če bi »faušija« gorela, bi bilo dovolj toplo za vse.
Vsak je kdaj zavisten, to je dejstvo. A vendar, kam nas je to pripeljalo? Medvrstniško nasilje, izseljevanje s pomočjo sodobnih tehnoloških naprav, je danes močno v porastu. Žrtev takšnega izsiljevanja je ogromno, posledice za njih pa so lahko velike. In kaj je vzrok vsemu temu? Sama si upam trditi, da je glavni vzrok prav zavist.
Ali je res vse tako »črno«?
Sama sem mnenja, da je potrebno vsako stvar pogledati iz obeh plati. V zadnjem času spoznavam vedno več posameznikov, ki se upajo izstopati in ki si upajo biti to kar so. Jaz jih imenujem kar »umetniki«, saj so uspeli ohraniti svojo pristnost. In prav je tako, jaz jih pri njihovem izražanju popolnoma podpiram.
V zadnjem času se vedno bolj dela na temu, da bi se lahko posamezniki svobodno izražali, pa naj bo to glede njihove spolne usmerjenosti, prepričanj, veroizpovedi, itd. Glede tega, moramo priznati, se je situacija vseeno izboljšala.
Torej se stvari na različnih področjih le premikajo v drugo smer in vse vendarle ni tako črno.
Viri:
- Wikipedija, org. (2020). Nikola Tesla. Pridobljeno 22. 8. 2020 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Nikola_Tesla.
- Odkrito.si. (2020). 36 misli Nikole Tesle. Pridobljeno 22. 8. 2020 iz https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/36-misli-nikole-tesle-765653.
- Educaplay. (2020) Različnost. Pridobljeno 22. 8. 2020 iz https://www.educaplay.com/learning-resources/3437838-razlicnost.html.
