Ali izkoristite vsak dan?
Horacev Carpe diem (prevod: užij dan) nas nagovarja k temu, da karseda izkoristimo vsak dan, ki ga doživimo, saj ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti.
Izkoristimo karseda vsak dan, saj ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti!
Hedonizem ali izgovor?
Pesnik je namreč menil, da je edina gotova reč v življenju naša smrt, zato je treba sedanjost čim bolj polno izkoristiti. Carpe diem je z roko v roki z ‘le enkrat se živi’ sčasoma mnogim postal vodilo hedonističnega načina življenja in izgovor, da si privoščijo kar se da udobno, čutno in razkošno življenje.
Vprašanje je, kako dolgo lahko tak ekstremen način življenja posameznika osrečuje. Kako dolgo bo lahko srečen, preden bo potreboval za svojo srečo še več užitka? Kaj sreča sploh je? To je zahtevno vprašanje in različne veje filozofije imajo nanj različne, celo nasprotujoče si teorije. Se odgovor skriva v literaturi?
Kaj je sploh sreča? In kje poiskati odgovor na to vprašanje?
O tem, kako veš, da si srečen, smo na Cuker blogu pisali že v preteklosti.
Ljubezen do knjig že od malega
Rada in pogosto berem. Že od malega. Tekom let mi je v rokah pristalo že marsikaj in nemalo del mi je ostalo ljubih. Obstajajo knjige, ki so mi bile v nekem obdobju življenja všeč, ko pa sem jih brala starejša, nisem razumela lastnega navdušenja nad njimi … in menim, da je to normalno. Obstajajo pa tudi knjige, h katerim se vedno znova vračam, saj mi še vedno vzbujajo posebne občutke, mi dajejo snov za razmišljanje ali pa me spomnijo na določeno osebo ali doživet trenutek.
Če bi poznali prihodnost in spreminjali preteklost…
Pred kakimi petnajstimi leti sem naletela na prevod pesmi Izeta Sarajlića Drugi put bih znao, oziroma Drugič bi to znal. Pesem sem si shranila in še zdaj, leta kasneje, je ena od mojih ljubših. Navajam prevod, ki sem ga takrat našla:
Drugič bi to znal
Drugič bi to znal
Premalo sem užival v pomladnih nalivih
in sončnih zahodih.
Premalo sem se naslajal z lepotami starih pesmi
in s sprehodi ob mesečini.
Premalo sem se opijal z vinom prijateljstva,
čeprav na svetu komaj da obstaja dežela, v kateri
nisem imel vsaj dveh prijateljev.
Premalo časa sem posvečal ljubezni,
ki je imela na voljo ves moj čas.
Drugič bi znal neprimerno bolj uživati v življenju.
Drugič bi to znal. (Sarajlić, jovicaletic.com, 2015)
Kako si razlagate sporočilo pesmi?
Sama menim, da je pesem relativno preprosta, a v sebi nosi sporočilo in sentiment, ki sta ljudem blizu. Z zrelostjo bralca, njegovimi izkušnjami in pogledom na svet se lahko pomeni istega dela za bralca precej spreminjajo. Sama sem pesem najprej dojemala kot spoj različnih občutkov … minljivost, otožnost, skomine po (zapravljenem) minulem času …
Tisti ‘drugič’ se mi je zdel izredno tragičen, saj nakazuje na nemogočo situacijo vsakega posameznika, ki je kdaj sprejel kakšno napačno odločitev ali storil napako, ki jo je pozneje obžaloval. Kako drugače bi se odločali, če bi poznali prihodnost ali pa imeli zmožnost spreminjanja preteklosti in popravljanja napak.
V neki fazi sem se samo strinjala s pesnikom. Pesem sem dojemala skorajda kot napitnico, ki časti življenje in opominja na našo smrtnost … zato tudi moja povezava s Horacem, da je treba življenje, ki neverjetno hitro teče naprej, neoziraje se na nas, udeležence v njem, užiti (preden bo prepozno).
Kaj nam prinaša srečo?
Kasneje sem razmišljala kako lahko male reči v življenju prinašajo srečo posamezniku. Ni vse v denarju, tekmovanju, (družbeni) moči ipd. Kakovostno preživet čas z ljudmi, ki jih imamo radi in nam naklonjenost vračajo, trenutki miru v naravi, občutek izpolnjenosti po dobrem umetniškem doživetju … so reči, ki ne stanejo nujno dosti denarja, a na neizmeren način bogatijo naše življenje.
Čar poezije ali ljudje se spreminjamo
Čar poezije (in v veliki meri kakovostne literature/leposlovja nasploh) je v tem, da je odprta interpretaciji bralca. Verjamem, da jo vi, bralci tega bloga, razumete po svoje in zelo verjetno je, da jo bom tudi sama čez čas dojemala drugače. Kdo ve, morda jo bom čez kako leto ‘prerasla’ in dojemala kot nekaj lažno visokega ali celo kot plehko. Ne vem. In s tem ni nič narobe. Ljudje se spreminjamo. Sami težko ocenimo kako zelo. Morda nam pri tem lahko pomagajo umetniška dela, katerih ideje so v nekem trenutku resonirale v nas.
Vir
- Letic, J. (2015). Izet Sarajlić. Pridobljeno 6. 6. 2021 iz http://www.jovicaletic.com/cms/?page_id=853
