Literarni kotiček Prosti čas Za dušo

Iskrice za lepši dan

Predstavlja vam še nekaj pesmi iz pesniške zbirke Iskrice za dušo, avtorice Eme Krhlanko.

Iskrice za dušo

Pesniško zbirko je avtorica izdala v samozaložbi leta 2004. V zbirki je moč najti raznolike pesmi, ki govorijo o avtoričinem življenju skozi različna obdobja. Lahko bi rekli, da gre za avtobiografsko zbirko poezij.

Pesniško zbirko je avtorica izdala v samozaložbi leta 2004. V zbirki je moč najti raznolike pesmi, ki govorijo o avtoričinem življenju skozi različna obdobja.

Večna borka in umetnica

Pesmi so čustvene, razmišljujoče, razumljive, a zaradi tega nič manj globoke in bogate. Odstirajo življenje večne borke in umetnice, ki je v življenju preživela in doživela marsikaj.

Bogate izkušnje so ji dale snov za pesniško zbirko, ki obsega več kot 100 pesmi.

Pesmi so čustvene, razmišljujoče, razumljive, a zaradi tega nič manj globoke in bogate. Odstirajo življenje večne borke in umetnice, ki je v življenju preživela in doživela marsikaj.

Pesniški dar že od mladosti

Pesniški talent je avtorico spremljal že od mladostniških let, saj je poezijo že pisala v najstniških letih.

S poezijo je sodelovala na različnih natečajih, kjer je pobrala tudi nekaj nagrad. V Iskricah za dušo je moč zaslediti pesmi, ki so že nastale v avtoričini mladosti.

Ventil za izražanje čustev

Ema pravi, da poezijo piše predvsem za dušo, pesmi pa ji predstavljajo nekakšen “ventil” za izražanje čustev in najglobljih občutkov.

Iskrice za dušo- “Ta prijetne”

Predstavljam vam nekaj prijetnih iskric, ki vam bodo zagotovo polepšale dan.

Pomembno je namreč, da znamo ceniti malenkosti in se veselimo vsakega trenutka. Kdaj bomo sicer živeli, če ne zdaj, v sedanjem trenutku.

Pesem je zagotovo eno izmed tistih literarnih del, ki nam polepšajo dan. Pomembno je, da se pesmi posvetimo in da jo začutimo. Še ena izmed njenih odlik pa je ta, da si lahko vsak posameznik ustvari svojo lastno interpretacijo pesmi.

Pesem je zagotovo eno izmed tistih literarnih del, ki nam polepšajo dan. Pomembno je, da se pesmi posvetimo in da jo začutimo. Še ena izmed njenih odlik pa je ta, da si lahko vsak posameznik ustvari svojo lastno interpretacijo pesmi.

Pisanje poezije je zelo lep hobij, ki nam v prvi vrsti zelo veliko daje. Preko pisanja se lahko izrazimo, na list pa prelijemo naša najbolj intimna čustva. Tega, se zaveda tudi Ema, ki je ustvarila prekrasne pesmi.

LUNA
Tiha noč nad mano lebdi,
le luna sveti, sveti
in moje srce v mladosti drhti.

Gledam luno, gledam zvezde.
Vidim srečo, vidim tebe.
Ti mladost si moja,
ti si moja luna,
moje zvezde, ti si nebo.

In kadar sveti luna
in kadar je zvezdnato nebo,
srce zadrhti,
kajti vse to si ti.

GOZD
Po gozdu mi korak hiti,
V krošnjah dreves se ozirajo oči.
Njih lepota, njih širina obdaja me,
me navdušuje in videti je kot da
lepote konca ni.

Jutranja rosa na listu se blešči
in sončni žarek skozi veje boža
proseče mi dlani.

Daj mi moč, ti gozd zeleni,
obdaj me z mirom, s srečo,
da čutila bom, kako močan
utrip življenja je pri tebi noč in dan.

ZVEZDA
Na nebu je zvezda
nadvse sijoča in lepa.
Njen žar me očara,
njen sij me opaja.

Ta zvezda je izbrana,
od tebe in mene,
je najino življenje,
je najino trpljenje.

O zvezda,
tvoj žar je moč
in vem da nekoč
na tebi bova stala
in srcem moč dajala.

Najdete zvezde?

STEZICA
Kam peljejo tebe stezice,
da v srcu ne najdeš miru,
da iščeš in iščeš kot izgubljena ptica,
ki gnezdi, kjer gnezda ni
in mladičke išče na dnu.

Te stezica peljala je v svet,
kjer ob jutranji zarji si tujce
pozdravljal
in ob večerih se s tujimi zvezdami poslavljal.

Gradil si gradove v oblake,
ki prvi jih vihar je razbil-
potem si koščke sestavljal,
a grad nikdar več ni bil.

In nekega dne si našel stezico-
Peljala je z daljnega sveta domov.

BESEDA
Iz srca je prišla beseda-
Ljubezen.
Kaj to pomeni?

To je dan obsijan s soncem,
to je drevo,
to je cvet,
to je ptica,
to si ti-to sem jaz.

Ljubezen je vse kar živi.

Zato beseda ljubezen
se naj večkrat izgovori
in polepša vsakdanje dni.

This image has an empty alt attribute; its file name is srček1.jpg

DREVO
Jaz sem drevo.
Moje korenine so globoko v zemlji,
moje veje so visoko pri nebu.

Jaz sem drevo.
Spomladi ozelenim, jeseni ovenim
in ko je zima, sladko zaspim.

Jaz sem drevo.
Sem bilo zeleno,
sem ovenelo in sem spalo.

A srce je vedno živelo,
je močno in trdno,
čeprav je trpelo
pa vendar je živelo.

Vir

  • Krhlanko, E. (2004). Iskrice za dušo. Celje: Izdano v samozaložbi.

Mogoče ti bo všeč tudi ...

Dodaj odgovor