Kdaj ste nazadnje obiskali kakšno turistično jamo?
Jame danes slovijo kot velike naravne znamenitosti. Polne so naravnih lepot in čudes.
Jame so turistično zelo obljudene, a le malo ljudi pozna pestro favno, ki v jamah domuje.
Za vas sem izbrskala nekaj podatkov o razmerah v jamah in o njihovem pestrem živalskem svetu.
Naravna čudesa in jamski turizem
Jame so obsežni sistemi naravnih podzemnih votlin. Zanimiv je njihov nastanek, njihove lastnosti, predvsem pa njihov živalski svet. Le kdo ne pozna znamenite človeške ribice? (Pirman, 2011)
Jame so obsežni sistemi naravnih podzemnih votlin. Zanimiv je njihov nastanek, njihove lastnosti, predvsem pa njihov živalski svet. Le kdo ne pozna znamenite človeške ribice? (Pirman, 2011)
V zadnjem času je vedno bolj razširjen jamski turizem. Ljudje prihajajo in občuduje čudovit svet podzemlja. Pa so jame namenjene res le izključno turizmu?
Jamska favna je res pestra. V jami živijo številni organizmi, ki so se na življenje v jamah prilagodili na različne načine.
Prvi predstavniki jamskih živali, so bili najdeni prav v Postojnski jami.
Le-ta je glede na pestrost in številčnost živalskih vrst, na prvem mestu svetovne lestvice z jamskim živalstvom najbogatejših jam. Velja pa tudi za zibelko spelobiologije, znanosti, ki preučuje živi svet v podzemlju. (Wikipedija. org., 2020)
Spelobiologija je znanosti, ki preučuje živi svet v podzemlju.
Ali ste vedeli?
Pri nas imamo speleobiološko postajo v Postojnski jami, ki je zibelka speleobiologije. (Wikipedija. org., 2020)
To postajo so ustanovili 100 let po odkritju prvega jamskega hroščka v postojnski jami. Gre za enega prvih takih laboratorijev na svetu, ki je bil moderno opremljen. (Wikipedija. org., 2020)
Pomembna je ekološka ozaveščenost
Človek ima, tako kot na druge ekosisteme, velik vpliv tudi na jamski ekosistem. Od nas je namreč odvisno, ali se bo ta ohranil.
Od nas je odvisno ali se bo jamski ekosistem ohranil.
Podzemlju vse bolj grozi onesnaževanje. Kraški svet ima majhno očiščevalno moč. Odmetavanje ali razlitje nevarnih snovi, prekomerna uporaba pesticidov in onesnaževanje kraških rek, imajo za podzemlje in njegove prebivalce pogubne posledice. Zato je zelo pomembna naša ekološka ozaveščenost. (Pirman, 2011)
Odmetavanje ali razlitje nevarnih snovi, prekomerna uporaba pesticidov in onesnaževanje kraških rek, imajo za podzemlje in njegove prebivalce pogubne posledice. (Pirman, 2011)
Temačni in skrivnostni svetovi
Jame so običajno prikazane kot človeku neprijazna okolja. Na splošno je zrak v njih nasičen z vlago in ima stalno temperaturo. Včasih se odprejo na površje in takrat skozi njihove temačne vhode vstopimo v te temačne skrivnostne svetove, skozi katere potujeta le zrak in voda. (Pirman, 2011)
Kakšne so razmere v jamah?
Vlažnost
V okolju, kjer se nahajata voda in zrak, lahko voda sprejme le določeno količino vodne pare. V neki točki se zrak nasiti z vodno paro in takrat rečemo, da je relativna vlaga dosegla 100 odstotkov. Na površju padavine in delovanje sonca »sušijo« zrak, v zaprtem ali pol zaprtem okolju, kakršno vlada v jamah, pa ima voda dovolj časa za izhlapevanje, tako da z vodno paro nasiti zrak, ki kroži skozi masiv. Zato je vlažnost jamskega zraka vedno blizu meje nasičenosti. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 1)
Od česa je odvisna temperatura v jamah?
Skozi številne jame se pretakajo velike količine vode. Temperatura teh voda je enaka povprečni temperaturi voda, ki ponikajo v podzemlje, oziroma povprečni temperaturi padavin (dežja in snega) v nekem kraju. Na temperaturo v jamah vpliva tudi zrak s površja, ki skozi razpoke in vhode prodira v jamo, ter v njej vzdržuje povprečno letno temperaturo kraja. Zato so temperature zraka v jamah močno odvisne od krajevnega podnebja in nadmorske višine. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 2)
Temperatura podzemnih voda je enaka povprečni temperaturi voda, ki ponikajo v podzemlje, oziroma povprečni temperaturi padavin (dežja in snega) v nekem kraju. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 2)
Zakaj je v jamah mrzlo, če je v rudnikih vroče?
Odgovor je dokaj preprost. Skozi jame že dolgo časa tečejo močni tokovi »mrzlih« voda in jih prezračujejo močni prepihi, ki jih v rudnikih navadno ni. Voda s površja in prepihi so tisti, ki skozi geološka obdobja ohranjajo zakraselo kamnino na temperaturo, podobno povprečni temperaturi padavin in krajevnega podnebja. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 2)
Je v jamah vedno tema?
Da, v jamah je vedno tema, ki je fiziološko tako popolna, da po nekaj minutah bivanja v njej nismo več prepričani ali imamo oči odprte ali zaprte. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 2)
Fiziološka popolna tema je svetloba, ki je izredno slabotna in pretrgana, ki pa v fizikalnem pomenu še ne pomeni popolne odsotnosti svetlobe. Delci kozmičnega sevanja, imenovani mioni, se uspejo prebiti tudi v podzemlje, kjer med prehodom skozi zrak jamskih rovov oddajajo neznavne svetlobne signale. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 2)
V jamah je vedno tema, ki je fiziološko tako popolna, da po nekaj minutah bivanja v njej nismo več prepričani ali imamo oči odprte ali zaprte. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 2)
Lahko v jamah vedno dihamo?
Da, saj zrak s površja skozi vhode in neštete majhne špranje prodira v vsako jamo in nenehno obnavlja zrak v njej. Zaradi raztopljenih plinov, ki jih nosi s seboj, tudi tekoča voda prispeva k obnavljanju zraka v jami. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 3)
Je voda v jamah pitna?
Pitnost vode na iztoku iz kraškega podzemlja je odvisna od njene usode na površju, pred pronicanjem skozi kras. V jami se voda običajno ne filtrira, ker se pretaka skozi prostore, veliko večje od delcev, ki jo onesnažujejo in ker v jamah ni mikroorganizmov, ki bi jo prečistili. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 3)
V jami se voda običajno ne filtrira, ker se pretaka skozi prostore, veliko večje od delcev, ki jo onesnažujejo in ker v jamah ni mikroorganizmov, ki bi jo prečistili. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 3)
Piti vodo v jami ali na izvirih je skoraj tako, kot bi jo pili takšno, kakršna je bila v trenutku vstopa v kraško podzemlje. Voda iz kraških izvirov v dolinah je pitna, če je vodo-zbirno območje v visokogorju. Če pa je območje, na katerem se zbirajo vode poseljeno, bo ta na izvirih privrela na dan bolj ali manj onesnažena. Pogosto pa iz izvira priteče greznica. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 3)
Voda iz kraških izvirov v dolinah je pitna, če je vodo-zbirno območje v visokogorju. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 3)
Turistične jame
Jame, v katerih je organiziran voden obisk in za katerega ni potrebna posebna jamarska oprema se imenujejo turistične jame.
Namen turistične ureditve jame je, da jamarji z najmanjšimi možnimi spremembami omogočijo javnosti, da si ogleda skoraj nedotaknjen podzemni svet. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 6)
Nenazadnje imajo turistične jame pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo, nekatere pa finančno podpirajo nadaljevana jamskih raziskav. Dejavnost turističnih jam je tesno povezana z organiziranim jamarstvom. Turistične jame tržno izkoriščajo rezultate jamarskega raziskovanja, v zameno pa v javnost širijo znanja o kraškem podzemlju in jamarstvu. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 6)
Turistične jame tržno izkoriščajo rezultate jamarskega raziskovanja, v zameno pa v javnost širijo znanja o kraškem podzemlju in jamarstvu. (Badino in Verša, 1998, povzeto po Pirman, 2011, str. 6)
Jamski organizmi
Organizmi, ki živijo v jamah so zelo skromna bitja. Pri takšnih živalih so oči ali še posebno dobro razvite, da lahko izrabijo medlo svetlobo zvezd in lune, ali pa so čisto brez njih in s pomagajo s tipom in vohom. (Šket, 1997, povzeto po Pirman, 2011, str. 7)
V kraško podzemlje so se lahko preselile le tiste živali, ki jim sončna svetloba ni nujno potrebna. Vsa hrana, ki jo žival lahko najde v jamah, pride od zunaj. Tako na primer ponikalnica naplavi rastlinske in živalske ostanke, kapnica, ki pronica skozi strop, prinaša snovi iz gozdne prsti…(Šket, 1997, povzeto po Pirman, 2011, str. 7)
Pri jamskih živalih so oči bodisi še posebno dobro razvite, da lahko izrabijo medlo svetlobo zvezd in lune, ali pa so čisto brez njih in s pomagajo s tipom in vohom. (Šket, 1997, povzeto po Pirman, 2011, str. 7)
Od naključnih obiskovalcev do živali, ki zunaj jame ne preživijo
Naključni obiskovalci v jame zaidejo naključno, vanje padejo ali pa iščejo zatočišče pred sušo ali mrazom. Jamskemu okolju niso prilagojeni.
Troglokseni so živali, ki jame uporabljajo v določenem življenjskem obdobju, pri prehranjevanju pa so vezani na zunanjo okolje.
Troglofili so sicer površinske vrste živali, ki pa lahko ves življenjski krog opravijo tudi v podzemlju. V jamah imajo zato tudi povsem jamske populacije.
Troglobionti so podzemeljskemu okolju tako prilagojene živali, da zunaj jam navadno sploh ne morejo preživeti. Prilagojeni so tem, visoki vlažnosti in ustaljeni temperaturi. (prof. Šket in Aljančič, 2006, povzeto po Pirman, 2011, str. 7)
Raznoliki organizmi v Postojnski jami
V Postojnski jami živijo naslednji organizmi;
- Proteus ali človeška ribica, Jamske kobilice, Netopirji, Gvanobionti, Jamske ribe, Jamski hrošči (Predjamski brzec, Drobnovratnik), Mokrica, Jamski pajki, Jamski Paščipalci, Polžki jamničarji, Podzemeljski vodni polži, Jamska kozica, Kapniška slepa postranica, Jamski ježki, Jamski vodni oslički, Jamska školjka. (prof. Šket in Aljančič, 2006, povzeto po Pirman, 2011, str. 7-15)
Jamsko življenje in podzemni svet sta res pestra in zanimiva.
Še ena zanimivost: Črna človeška ribica v Beli krajini
Po človeški ribici je znana tudi Bela krajina.
V Beli krajini živi črni močeril oz. črna človeška ribica. Najdete jo lahko v podzemlju Črnomlja. Slavnega endemita boste najlažje srečali v raziskovalnem brbotalniku pri izviru Jelševniščice.
Poleg brbotalnika se nahaja tudi animacijski center, kjer si lahko ob predhodni najavi uredite vodeni ogled.
Viri
- BADINO G. in VERŠA D. Jame in jamarji. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. 1998
- Speleobiologija (online) Wikipedija: The free encyclopedia (zadnja sprememba: 14. Avgust 2010, 18:18).Pridobljeno 22.2.2011 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Speleobiologija
- ŠKET B. Življenje v kraškem podzemlju. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1979. Zbirka Pelikan
- prof. ŠKET B. in ALJANČIČ M.. Proteus vivarij. Postojna. Postojnska jama, turizem d. d. 2006.
- Jamske živali (online) Wikipedija: the free encyclopedia (zadnja sprememba: 26. november 2005, ura: 20:42). Pridobljeno 21. 2. 2011 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Jamske_%C5%BEivali
- Pirman, V. (2011). Življenje v jamah. Seminarska naloga.
