Vsak človek je nekaj posebnega.
Je unikatna celota, polna raznolikih lastnosti, ki ga definirajo. Vsak ima svojo osebnost, ki je sestavljena tako iz plusov kot tudi iz minusov. Nihče ni brez napak, to je dejstvo.
Vsak človek je unikatna celota, polna raznolikih lastnosti, ki ga definirajo. Vsak ima svojo osebnost, ki je sestavljena tako iz plusov kot tudi iz minusov. Nihče ni brez napak, to je dejstvo.
Moje osebno mnenje je, da nas prav napake definirajo in delajo unikatne oz. popolne.
Kako pa nas lahko napake delajo popolne?
Predstavljajte si, da bi bili vsi ljudje na svetu enaki. Vsi bi imeli enake lastnosti, skratka bili bi identični.
Samo zamislite si, kako bi bilo na svetu dolgočasno. V družbi ne bi bilo nobene raznolikosti in pestrosti. Na svetu potemtakem sploh ne bi poznali popolnosti, saj bi bili vsi enaki. Kajti ravno napake oz. pomanjkljivosti so tiste, ki nas delajo popolne. Vsi smo namreč edinstveni, vsak zase pa zato predstavlja popolno celoto.
Napake oz. pomanjkljivosti so tiste, ki nas delajo popolne. Vsi smo namreč edinstveni, vsak zase pa zato predstavlja popolno celoto.
Če ne bi bilo napak, tudi unikatnih popolnosti posameznikov ne bi poznali. Napake nas razlikujejo od drugih, zato nas delajo popolne.
Kdo je sodnik?
Zakaj pa sploh rečemo, da imamo ljudje napake? Kdo določa, da so to napake? Kdo določa, da je celulit “napaka” in da je zgolj izklesana, vitka postava “pravilna”?
Odgovor je preprost. Kriterije o tem, kaj je prav ali kaj je narobe, si določamo ljudje sami.
Še pred nekaj stoletji so bile cenjene obilnejše ženske, saj je njihova obilna postava z oblinami pomenila rodnost in bogastvo. Vitka postava še zdaleč ni bila tako cenjena kot je zdaj. Skratka, kriterije o tem, kaj je prav in kaj narobe si že od nekdaj določa človek sam.
Kriterije o tem, kaj je prav ali kaj je narobe, si določamo ljudje sami.
Primerneje kot o človeških napakah bi bilo zato govoriti o človeških raznolikostih.
Zakaj sodobna družba od nas vendarle zahteva popolnost?
Po medijih krožijo različne obdelane fotografije “instant” popolnosti, po katerih se mnogi zgledujejo. Smernice in trende v sodobni družbi določajo posamezniki, ki so vplivni. Nemalokrat pa ti trendi ali smernice pri posameznikih povzročijo občutke manjvrednosti, saj ti ne more dosegati “instant” ideala.
Smernice in trende v sodobni družbi določajo posamezniki, ki so vplivni.
Ljudje smo izgubili kompas, sledimo zgolj “instant” idealom, ki jih postavljajo posamezniki.
Ljudje zaradi tega pogosto zapadejo v depresijo ali melanhonijo. Menijo namreč, da so manj vredni, saj niso enaki kot njihovi vzorniki.
Ljudje smo izgubili kompas, sledimo zgolj “instant” idealom, ki jih postavljajo posamezniki.
Ali imajo vsake oči še vedno svojega malerja?
Meni osebno je ta fenomen “instant” idealov zelo zanimiv. Kot, da bi ljudje včasih pozabili razmišljati s svojo glavo in bi slepo sledili zgolj eni možnosti, ki naj bi bila pravilna.
Ali ne velja pravilo, da “imajo vsake oči svojega malerja?” Kam je izginila kritičnost in raznolikost okusov?
Različnost ima, kljub številnim prizadevanjem, da temu ne bi bilo več tako, v družbi še vedno negativno konotacijo.
Zatiranje že v otroštvu
Že pri otrocih v vrtcu lahko opazimo, da prihaja do t.i. poskusov zatiranja različnosti. Otroci (pretežno deklice) so zelo kruti drug do drugega: »Ne smeš narediti ono ali to, saj drugače ne boš več moj/a prijatelj/ica.« Kar bi lahko pretvorili v stavek: “Raje naredi enako kot jaz, ali bodi takšen/a kot jaz, saj te v nasprotnem primeru čaka kazen.” Otroci zato raje naredijo oz. rečejo to, kar od njih zahtevajo vrstniki, samo da bi ohranili dobre odnose. Torej lahko vidimo, da se (nehote?) družba, ki teži k enakosti in “preganja” raznolikost, izoblikuje že v zgodnjem otroštvu.
V družbi se pogosto oz. skoraj vedno oblikujejo t.i. socialne skupine, v katerih je vedno vodilni član. Slednji ima tudi glavno besedo. V vsaki takšni skupini pa se najde tudi najšibkejši člen, ki je nemalokrat tudi žrtev zbadljivk in katerega beseda ni pomembna. Zakaj prihaja do tega? Zakaj je določena oseba najšibkejši člen?
Ta oseba je običajno od ostalih oseb v skupini v določenem segmentu različna. Kar pomislite malo. Mogoče ji ostali to njeno različnost zavidajo. Naj vam navedem primer: Veliko uspešnih posameznikov je izjavilo, da so bili/so tarča takšnega ali drugačnega nasilja s strani svojih vrstnikov.
Ljudje bi se morali zavedati, da so prav raznolikosti naše največje bogastvo. Raznolikosti nas delajo popolne, lahko pa tudi rečemo, da smo popolni v nepopolnostih.
