Na Cuker blogu z veseljem podpiramo mlade in nadarjene ustvarjalce.
Skratka ljudi, ki skozi svojo ustvarjalnost in inovativnost pripovedujejo zgodbo.
Zato v kategoriji “Intervju” vsake toliko časa objavimo pogovor z navdihujočim posameznikom/posameznico.
In tudi tokrat je tako.
Igralka, učiteljica, pevka…
Pogovarjali smo se z izjemno in vsestransko umetnico Urško Koželj.
Po izobrazbi magistrica profesorica športne vzgoje, delo v šoli uspešno usklajuje z igranjem in predsedovanjem v gledališču, nastopanjem v glasbeni skupini, sinhronizacijo risank, igranjem v filmih in serijah, premagovanjem maratonov in še bi lahko naštevali.
Predsednica društva Šentjakobsko gledališče Ljubljana, kjer že 13 let igra v različnih gledaliških žanrih in velika ljubiteljica narave pravi, da je gledališče zanjo gledanje veselja, žalosti, ljubezni, smeha. Skratka, kot pravi, gre za opus človeških doživljanj od blizu.
Z našo sogovornico smo se pogovarjali, kako usklajuje vsa svoja področja delovanja, kaj ji pomeni umetnost ter kakšen se ji zdi odnos ljudi do gledališča.
Od otroške ljubezni do velikih odrov…
1. Glede na to, da si aktivna na zelo raznolikih področjih, kot so šport, gledališče, glasba, nas zanima, kako povezuješ vsa ta področja?
Vesela sem, da mi je uspelo povezati dve ljubezni- šport in gledališče. Šport je osnova za zdravje človeka in kultura za hranjenje njegovega notranjega sveta. V magistrski nalogi mi je s pomočjo izjemnega mentorja dr. Jerneja Kapusa uspelo združiti oboje. Izvajala sem meritve napora sebe in svoje alternacije pri triurnem muzikalu Mamma mia. Zanimivo je bilo namreč dejstvo, da na muzikalu porabim enako število kalorij (torej energije) kot pri teku na 10 kilometrov (merila sem na Ljubljanskem maratonu). Tudi sicer se mi zdi muzikal nekaj človeku zelo naravnega. Ko je človek sproščen, velikokrat samodejno zapoje in zapleše, pa naj bo vesel ali žalosten.
2. Kaj ti pomenita glasba in gledališče?
Gledališče je zame gledanje: Veselja, žalosti, ljubezni, smeha, skratka gre za opus človeških doživljanj od blizu. Lepo mi je, kadar kot gledalka vidim prikaz vsakdanjih doživljanj na odru pa tudi, ko to skušam prikazati sama.
Glasba mi pomeni sprostitev in zmožnost preko ustrezne besede in melodije popeljati poslušalce v doživljanje- zopet- človekovega notranjega sveta.
3. Kdaj si se sploh začela umetniško udejstvovati na omenjenih področjih?
Že kot otrok sem zelo rada nastopala. Bila sem zelo radovedna. Veselila sta me tako šport in glasba, pri tem so me podpirali tudi starši. Ko sem bila sama doma, sem najraje poslušala glasbo na glas in zraven prepevala in plesala.
4. Sodelovala si tudi v številnih muzikalih. V katerih?
V Šentjakobskem gledališču smo imeli avdicijo za muzikal Uscana vas (Urinetown), kjer sem dobila glavno vlogo. Ker sem bila celo življenje altistka v zborih, vloga pa je bila pisana za sopran, sem se začela učiti petja pri profesorici Željki Predojević Korošec. Tam sem spoznala moje trenutne sodelavce Muzikalce, s katerimi sedaj širimo kulturo muzikala v Sloveniji. Nastopala sem še v muzikalu Alpska saga, slabo desetletje igramo tudi muzikal Mamma mia, o katerem sem pisala tudi magistrsko nalogo (primerjava napora igralca v triurnem muzikalu in teka na 10 km). Trenutno pripravljamo nov mednarodni muzikal Hotel Bohemia, ki ga je napisal kolumbijski skladatelj Juan Zuleta Marulanda, kjer igram pevko v bandu-Viktorio.
5. Sodeluješ pa tudi pri sinhronizaciji risank. Zakaj si se odločila za to?
V času študija sem veliko sinhronizirala v različnih studiih za sinhronizacijo risank. Za sinhronizacijo pa sem se odločila, ker je za igralca zelo pomembno vživljanje v različne like, pri risankah pa je to še toliko bolj zabavno.
6. Kdo so tvoji vzorniki? Morda imaš kakšnega vzornika na področju glasbe/gledališča?
Moji vzorniki so vsi ljudje, s katerimi se vsakodnevno srečujem, sodelavci, ki delajo s srcem, soigralci, ki so kljub obveznostim predani svojim družinam, prijatelji, ki mi stojijo ob strani. Je že res, da je navdihujoče gledati nadarjenega človeka med nastopom, vendar vzornikov nikoli zares nisem imela, vsaj ne v »šovbiznisu«.
7. Od kod pa črpaš energijo za vse svoje projekte?
Zelo rada sem v naravi, doma z družino in s prijatelji. Redno izvajam tudi jogo, ki me sprošča in pomirja. Energijo najraje pridobivam s tekom, kadar sem fit, je tudi vožnja v Ljubljano manj naporna in počutje dobro.
8. S kom sodeluješ pri svojem umetniškem ustvarjanju?
Največ sem v našem domačem, Šentjakobskem gledališču, kjer sodelujem s številnim igralci in ustvarjalci, veliko nastopam s skupino Muzikalci, hkrati pa, kadar mi službene obveznosti to dopuščajo, posnamem kakšno reklamo ali serijo. Sodelujem z veliko umetniki, potem pa je vprašanje posameznika, kako zares se bo šel svojo umetnost.
9. Se ti zdi, da je gledališče danes dovolj cenjeno s strani publike?
Pogovor v živo s prijatelji in gledanje predstave v živo so do neke mere postali zapostavljeni s strani telefona, interneta in televizije, pa vendar se mi zdi, da se vsi skupaj tega (vsaj do neke mere), zavedamo. Ljudje še vedno radi pridejo k nam v gledališče, imamo tudi stalne abonente, drži pa, da se je od epidemije dalje nekako spremenila struktura gledalcev.
10. Kaj pa umetnost in umetniki?
Umetnost bi bila gotovo kanček bolj cenjena, če bi bil tempo današnjega divjega ritma življenja malce počasnejši. Povsem razumljivo je, da je nekomu, ki cel dan gara, zvečer morda težko iti v gledališče ali na koncert. Pa vendar je lahko ravno to tisti ventil in sprostitev, ki ga človek potrebuje. Mislim, pri nas so umetniki cenjeni, je pa res, da večinoma bolj z besedo kot pa s financami.
11. Kaj je po tvojem mnenju glavna lastnost dobrega igralca oz. glasbenika?
Dober igralec je srčen, garaški, pošten do sebe in sveta. Je pogumen, iskren in preudaren. Podobno velja za glasbenika, s to razliko, da se glasbenik (v mojem primeru pevec), lahko poleg besedila pri interpretaciji opre tudi na melodijo.
Dober igralec je srčen, garaški, pošten do sebe in sveta.
12. Kje te lahko trenutno vidimo in ali v prihodnosti načrtuješ kakšne nove projekte?
Moja največja prioriteta je služba in poučevanje ter približevanje športa najmlajšim generacijam. Trenutno igram v muzikalu Mamma mia in predstavi Elzino kraljestvo ter Za narodov blagor. V delu je mednarodni muzikal Hotel Bohemia, novembra pa začenjam s študijem za novo predstavo Mnogo hrupa za nič (Shakespear).
Vsestranski umetnici Urški lahko sledite na njenem Facebook profilu ali na Instagramu.
