Pred časom se je moj fant pošalil, kdaj bom napisala kakšen blog o njemu in o Prekmurju. Zakaj ravno o Prekmurju?
Moj fant prihaja iz Prekmurja, natančneje z Goričkega.
Moj fant prihaja z Goričkega.
Odkar sva s fantom v zvezi, veliko časa preživim tudi na Goričkem, v idiličnem kraju z neokrnjeno naravo. Večkrat se pošalim, da je omenjeni kraj postal moj tretji dom.
Gre za kraj, v katerem se je rodil znani slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček. Ali veste o katerem kraju govorim?
Samo predstavljajte si, kakšne težave sva imela na začetku najine zveze s sporazumevanjem.
Ne razumem te!
No, predvsem sem imela jaz težave z razumevanjem prekmurščine, saj je fant res zaveden Prekmurec in že od začetka govori z menoj v svojem narečju.
Lahko si mislite, da bo fant nad mojim današnjim zapisom zelo navdušen, saj se mu je želja uresničila 😛 .
Pisala bom namreč o Prekmurju, prekmurščini, njihovih navadah, zaupala pa vam bom tudi recept za mojo jed, ki je (recimo) podobna prekmurski tradicionalni jedi.
Mi ne govorimo, mi gučimo
Lahko se pohvalim, da po nekaj letih najine zveze večino prekmurščine, ki jo govorijo v vasi mojega fanta, že razumem. Njihovo narečje se namreč razlikuje od vasi do vasi.
Še ena oteževalna okoliščina pri razumevanje prekmurščine za nas, ki prihajamo iz krajev zahodno od Mure, pa je dejstvo, da se njihovo narečje zapisuje drugače, kot se govori. Da ne govorim o pravilnem naglaševanju, na katerega je moj fant še posebej občutljiv.
Še ena oteževalna okoliščina pri razumevanje prekmurščine za nas je dejstvo, da se njihovo narečje zapisuje drugače, kot govori.
“Žmetno je v kmici posvejt vužgate pa sumiča bujti.”
Fant me je že pred leti seznanil z nekaj stavki, ki so za nas “ostale” težje razumljivi. Med njimi izstopajo:
“Žmetno je v kmici posvejt vužgate pa sumiča bujti.” (Težko je v temi prižgati luč in ubiti komarja.)
“Ščeš ka te z rašoško v blek smeknem?” (Hočeš, da ti v trebuh zapičim vilico?)
“Ge mo gejla, kda mo ge ščejla.” (Jaz bom jedla, kdaj bom jaz hotela.)
Opomba: Zapisi v prekmurščini se lahko na različnih delih Prekmurja razlikujejo.
Skratka prekmurščina je res zanimiva in unikatna. Slovar prekmurščine najdete tudi na spletu.
Narečja so zakon!
Sama sem velik ljubitelj slovenskih narečij. Menim, da jih čisto premalo negujemo in spodbujamo, saj so res čudovita in unikatna.
Slovenska narečja premalo negujemo in spodbujamo, saj so res čudovita in unikatna.
Pustimo to, da menim, da Slovenci preveč (predvsem mladi) cenimo tuje jezike in zapostavljamo slovenščino, v pogovor pa “uvažamo” vedno več tujk.
Priznam, tudi sama v pogovoru včasih uporabim kakšno tujko, kar pa je (na žalost?) postala naša navada.
Turistična vodička?
Pred časom sem od znanke dobila vprašanje; Katere stvari bi se splačalo pogledati v Prekmurju?
No, jaz se ravno ne spoznam na organizacije izletov, niti ne na turistično vodenje. Se pa lahko pohvalim, da sem z družino raziskala Prekmurje po dolgem in počez, še preden sem spoznala svojega fanta.
Torej rada bi vam predstavila nekaj prekmurskih znamenitosti, ki si jih je, po mojem mnenju (mnenju Štajerke), vredno ogledati.
Prekmurcem se že vnaprej opravičujem, če bom kakšno znamenitost spregledala 😛 .
Pokrajina, ki ti zleze pod kožo
Če se odpravljate v Prekmurje se definitivno splača pogledati naslednje stvari;
- Otok ljubezni v Ižakovcih za vse zaljubljence. Na tem mestu boste našli plavajoči mlin na Muri ter brod, ki vas lahko popelje na prleško stran.
- Soboško jezero in Expano, kjer si lahko privoščite prijeten oddih, si priredite piknik, zaplavate ali poskusite kakšno prekmursko dobroto v restavraciji.
- Murska Sobota ali kot ji pravijo domačini kar Sobota, glavno mesto Prekmurja, ki ponuja veliko zanimivosti (muzeji, razstave, restavracije, stavbe). Ogledate si lahko tudi tipično evangeličansko cerkev (Veliko Prekmurcev je namreč po veroizpovedi evangeličanov).
- Bukovniško jezero, zanimivo in slikovito jezerce, ki ponuja veliko raznolikih aktivnosti. Ob jezeru se med drugim nahaja tudi adrenalinski park ter gozd z energijskimi točkami.
- Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, znamenita arhitekturna mojstrovina našega “velikana” arhitekture, Jožeta Plečnika. Na stropu cerkve najdete lončarske izdelke rokodelcev iz Filovcev.
- Lončarska vas Filovci, oglejte si prikaz lončarske obrti ali se odpravite na ogled tipične panonske hiše.
- Cerkev sv. Nikolaja v Selu, ki slovi po svoji značilni okrogli obliki. Cerkev je iz 13. stoletja. Gre za edinstveno opečnato romansko rotundo v Sloveniji.
- Grad Grad, največji grad na slovenskem, s kar 365 sobami. Je tudi sedež Krajinskega parka Goričko.
- Doživljajski park Vulkanija, s simulacijo izbruha vulkana in s številnimi adrenalinskimi presenečenji. Celotni koncept doživljajskega parka se osredotoča na nekdaj delujoči gorički vulkan.
- Stolp Vinarium in Lendava, povzpnite se na 53,5 metrski stolp in občudujte okoliške gorice. Ustavite se tudi v Lendavi, v kateri si oglejte znameniti kulturni dom in prisluhnite prelepi govorici, v kateri je moč najti tudi veliko vplivov madžarščine.
Bi še vi dodali kakšno znamenitost?
Še veliko drugih možnosti
Odpravite se lahko na oddih v številne prekmurske toplice, obiščete restavracije s prekmurskimi dobrotami ali preprosto občudujte pokrajino. Domačini vas bodo toplo sprejeli in naučili kakšno po prekmursko.
Svojevrstno je tudi Goričko, ki je dobilo ime po goricah in hribčkih. Najvišji izmed teh se dviga v nadmorsko višino 418 metrov.
Goričko odlikuje tudi neokrnjena narava, odlične kolesarske poti, na nekaterih delih Goričkega pa človek dobi vtis, da je odšel 30 let nazaj v preteklost ter, da se je čas preprosto ustavil.
Goričko odlikuje tudi neokrnjena narava, odlične kolesarske poti, na nekaterih delih Goričkega pa človek dobi vtis, da je odšel 30 let nazaj v preteklost ter da se je čas preprosto ustavil.
Sama se v Prekmurje vedno znova rada vračam, saj me to že od nekdaj zelo privlači.
Bogata kulinarika
Prekmurje slovi tudi po svoji odlični in pestri kulinariki, v kateri boste našli: prekmursko gibanico, bograč, langaš, bujto repo, dödole, posolanko, zlevanko, ocvirkove pogače, pörkölt, gulaš, cigansko pečenko, perec, retaš in še bi lahko naštevali.
Številne izmed njih imajo izrazite madžarske vplive, ali celo prihajajo iz Madžarske.
Prekmurje slovi tudi po svoji odlični in pestri kulinariki, v kateri boste našli: prekmursko gibanico, bograč, langaš, bujto repo, dödole, posolanko, zlevanko, ocvirkove pogače, pörkölt, gulaš, cigansko pečenko, perec, retaš in še bi lahko naštevali.
Golaž ali bograč?
Ali ste vedeli, kakšna je razlika med golažem in bogračem?
Bograč, značilna jed iz Prekmurja, je sestavljena iz treh vrst mesa (svinjina, govedina in divjačina), krompirja ter začimb (česen, sol, paprika).
Od golaža se razlikuje po tem, da je bograč sestavljen iz več vrst mesa, krompir pa se kuha v njem in ne ločeno.
Danes vam bi rada predstavila svoj recept za ciganski golaž, nekakšno vmesno različico med golažem in bogračem.
Ciganski golaž po moje
Sestavine:
- 3 čebule
- 500 g govedine
- 6 krompirjev
- 4 korenčki
- 1 rdeča paprika
- vegeta
- poper
- začimba za golaž
Postopek
Najprej prepražimo na koščke narezano čebulo, dodamo ji govedino in meso prepražimo. Ko govedina porjavi in spusti svoj sok, dodamo narezan krompir in korenje.
Jed vegetamo, popramo in zalijemo z veliko vode. Golaž pustimo, da se kuha. Čez nekaj časa dodamo narezano rdečo papriko ter začimbo za golaž. Nato pustimo, da se golaž kuha sam.
Med kuho neprestano kolaž zalivamo z vodo in mešamo. Jed se kuha približno eno uro.
Običaj s slamo, perjem in temačno preteklostjo
Pri predstavitvi Prekmurja bi rada še izpostavila dotično stvar, in sicer zanimiv prekmurski običaj Torjenje. Gre za običaj ob rojstvu novorojenčka.
Sokrajani in drugi povabljenci pred hišo, v kateri živijo starši novorojenčka, trosijo slamo. Verjamejo namreč, da slama dojenčku prinaša srečo. V novejšem času poleg slame “torijo” tudi perje, papirnate listke in še bi lahko naštevali.
Sokrajani in drugi povabljenci trosijo pred hišo, v kateri živijo starši novorojenčka, slamo. Verjamejo namreč, da slama dojenčku prinaša srečo. V novejšem času poleg slame “torijo” tudi perje, papirnate listke in še bi lahko naštevali.
Znani so primeri, ko so ljudje celo “torili” v bloku, pred stanovanjem novopečene družinice. Prekmurci omenjenemu običaju ostajajo zelo zvesti in prav je tako.
Gre za zelo lep običaj, ki sem se ga že večkrat udeležila tudi sama. Trosenje slame ponavadi še spremlja gostija, ki jo pripravijo doma pri novopečeni mami. Običaj po navadi poteka v času, ko je še mamica z novorojenčkom v porodnišnici, torej pri običaju ni prisotna.
Nekoliko več težav predstavlja jutro po torjenju, ko je treba slamo in ostale stvari pospraviti, prostor pa očistiti. Čistijo ponavadi povabljenci, torej tisti, ki so slamo pravzaprav raztrosili.
Nekoliko več težav predstavlja jutro po torjenju, ko je treba slamo pospraviti, stvari pa očistiti. Čistijo ponavadi povabljenci, torej tisti, ki so slamo pravzaprav raztrosili.
Čeprav je torjenje danes prijeten običaj, je imel v preteklosti negativen prizvok. S torjenjem so v vasi prikazali sramoto, v primeru, da se je materi rodil nezakonski otrok.
