Literarni kotiček Prosti čas Za dušo

Ta domače, ki “sedejo” v uho

Predstavljam vam nekaj pesmi iz zbirke Iskrice za dušo, avtorice Eme Krhlanko, ki se navezujejo na našo lepo domovino oz. na dom. Zdi se mi namreč pomembno, da se zavedamo naših lepot in danosti, ki nam jih domovina ponuja.

Pomembno je, da se zavedamo naših lepot in danosti, ki nam jih domovina ponuja.

Na povezavi pa se lahko “podate” na virtualno popotovanje po naših slovenskih lepotah.

Iskrice za dušo- domovinske

DOMOVINA
Kot mati si ti, domovina.
Čuječa in skrbna,
topla in lepa.

Te obdajajo polja rodovitna,
gozdovi zeleni,
potoki žuboreči,
povsod pa ptički žvrgoleči.

Okna krasijo cvetlice,
kjer deklice plejejo gredice
in fantje krepostni pojejo pesmi,
od večera do jutra,
od mraka do dne.

Na tujem spoznal lepote sem tvoje,
o domovina – ti raj si na zemlji.

Nihče mi bogastva toliko ne nudi
kot tvoje gore, kot tvoja so morja
in cvetoča, cvetoča polja.

SLOVENKA
Moja domovina je tam, kjer so gore,
kjer so polja in travniki zeleni
ter potočki nebogljeni.

Tam je deželica mala-Slovenija zala,
in tebi enaka je tukaj deklica vsaka.

Skromna, poštena slovenska je žena,
se z detecem nežno igra,
že v zibki mu besede šepeta.

Detece sladko, detece ljubko,
korenine globoke,
rod tvoj je močan,
veseli se sonca,
ki ti svobodo sije vsak dan.

ROD
Da smo rod močan –
je dedek govoril,
na vso moč ponosen in šteman.

Pa nihče besed teh slišal ni,
ker za to premladi smo bili.
A srce je dobro slišalo
besede si zapomnilo.

Potem pa od doma smo se razkropili,
vsak po svoje si dom zgradili.
Zdaj že mnogo je let,
kar dedka več ni.

Šele zdaj pomen beseda ima,
da smo doma,
ker rod veliko ceno ima.

Zdaj ko nam glava že sivi,
zdaj vemo, da je naš rod številen,
močan in tudi spoštovan.

Otroke svoje učimo,
dedkove besede stokrat in stokrat
ponosno govorimo,
da naš rod korenine globoke ima
v srcu naroda slovenskega.

LIPA
Sredi vrta si stala,
vsa elegantna, ponosna in mehka,
ti lipa, drevo moje mladosti,
drevo moje radosti.

Lipa, simbol mojega doma.
Tvoj cvet neskončno diši,
tvoj list v vetru drhti.

Ob tebi sem lipa sedela,
ko sem prvo ljubezen objela,
ti si nemo tam stala,
veliko moči si mi dajala.

O lipa, zdaj ni te več,
o ljubezen, zdaj ni te več,
a v srcu ostal spomin je lep in boleč.

Ali ste vedeli, da imamo tudi Slovenci sveto drevo?

Lipa ima v slovenskem izročilu pomembno simboliko, velja za center družbenega življenja. Včasih je bila lipa v vasi središče, kjer so se odvijali vsi pomembno dogovori, rešitve itd. Z lipo so naši predniki označevali pomembne dogodke, njen les pa je bil že v preteklosti zelo cenjen. (Govori.se, 2018)

Včasih je bila lipa v vasi središče, kjer so se odvijali vsi pomembno dogovori, rešitve itd.

HIŠA
Pod hribčkom stoji hiša,
hiša moj lepi dom.
Velika mogočna,
s svetlimi okni te vabi in kliče,
da se ustaviš in stopiš pod njen krov.

Ko mrak se na zemljo spušča,
se lučke v hiši prižgo,
zvezde nad njo zažarijo,
da sveti se okno in nebo.

Tukaj so topla srca doma,
tukaj je smeh otroškega srca.
Prijaznost, dobrota in smeh,
pravilo je vseh, ki so tu doma.

Vir

  • Krhlanko, E. (2004). Iskrice za dušo. Celje: Izdano v samozaložbi.

Mogoče ti bo všeč tudi ...

Dodaj odgovor