Živali so najbolj srčna bitja, ki nam dajejo brezpogojno ljubezen, v zameno pa zahtevajo zelo malo.
Vsako leto 4. oktobra obeležujemo Svetovni dan varstva živali.
To je priložnost, da se ustavimo in pomislimo na vsa živa bitja, s katerimi si delimo naš planet – od naših zvestih hišnih ljubljenčkov do prostoživečih živali, ki jih pogosto opazimo le od daleč.
Živali nas spremljajo na številne načine. Razveseljujejo nas, nam pomagajo, nas učijo odgovornosti in so pomemben del naravnega ravnovesja. Hkrati pa so odvisne od naših odločitev – od tega, kako skrbimo za svoje ljubljenčke, kako ravnamo z naravo in koliko prostora puščamo drugim vrstam.
Obeležujemo že 95 let
Prvič je bil Svetovni dan varstva živali razglašen že leta 1931 z namenom, da bi se razmere, v katerih živijo živali, izboljšale.
Na ta dan se po svetu še posebej nagovarja ljudi, da bi imeli do narave (in s tem do vseh živih bitij) spoštljiv odnos in da bi bili čim bolj ekološko ozaveščeni.
Dejstvo je, da človek v svojimi posegi v naravno okolje uničuje biotsko pestrost ter ekosisteme. Mnoge živalske vrste so zato izginile ali postale ogrožene.
Če bomo do narave imeli spoštljiv odnos, bomo živalim omogočili, da bodo lahko živele v čim boljših razmerah, v skladu s svojo naravo, v okolju pa bo prisotna uravnotežena živalska pestrost.
Raznolika favna in zibelka speleobiologije
Na svetu naj bi ocenah živelo več kot 12 milijonov različnih živalskih vrst. V Sloveniji naj bi bilo kar 19.000 različnih živalskih vrst, kar pomeni, da je naša država živalsko zelo pestra in raznolika. (Zrsvn-varstvonarave.si, 2019)
Na svetu naj bi ocenah živelo več kot 12 milijonov različnih živalskih vrst.
V sam vrh se uvrščamo tudi glede na pestrost jamskih živali, o kateri sem nedavno tudi pisala. Prvi predstavniki jamskih živali, so bili najdeni prav v Postojnski jami. Le-ta je glede na pestrost in številčnost živalskih vrst, na prvem mestu svetovne lestvice z jamskim živalstvom najbogatejših jam. Velja pa tudi za zibelko spelobiologije, znanosti, ki preučuje živi svet v podzemlju. (Wikipedija. org., 2020)
Človeško-živalska interakcija
V preteklosti so bili ugotovljeni številni pozitivni učinki človeško-živalske interakcije na fizično in duševno zdravje človeka ter na izboljšanje njegovega vsakdanjega življenja.
Interakcije imajo pozitivne učinke tudi na živali, saj se jim v odnosu z ljudmi zmanjša tesnoba in strah, izboljša pa se jim zdravje.
Ugotovljeni so bili številni pozitivni učinki človeško-živalske interakcije na fizično in duševno zdravje človeka ter na izboljšanje njegovega vsakdanjega življenja. Interakcije imajo pozitivne učinke tudi na živali, saj se jim v odnosu z ljudmi zmanjša tesnoba in strah, izboljša pa se jim zdravje.
Človeško-živalska interakcija zajema tudi živali spremljevalce, delovne živali, živali terapevte itd. (Purdue university, 2020)
V preteklosti so bili ugotovljeni številni pozitivni učinki terapije z živalmi. Ponekod izvajajo živalske terapije z otroki , v okviru katerih so še posebej priljubljene terapije s konji, ali terapije s psmi.
Skrb in odgovornost del vsakdana
Z odgovornim lastništvom, primerno oskrbo, spoštljivim odnosom do živali in skrbjo za njihovo okolje lahko vsak od nas prispeva k njihovemu boljšemu življenju.
Naj bo Svetovni dan varstva živali opomnik, da naj bodo spoštovanje, odgovornost in skrb za živali del našega vsakdana.
Viri:
- Purdue Univesity. (2020). What is Human-Animal Interaction?. Pridobljeno 9. 8. 2020.
- Wikipedia.org. (2020). Human–canine bond. Pridobljeno 9. 8. 2020.
- Dominvrt.si. (2020). Se lahko vez med človekom in psom primerja s tisto med materjo in otrokom? Pridobljeno 9. 8. 2020.
- Zrsvn-varstvonarave.si (2019). 4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali. Pridobljeno 4. 10. 2020 iz https://zrsvn-varstvonarave.si/4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali/.
