Intervju Literarni kotiček Prosti čas Za dušo

“Če imaš po prebrani knjigi o čem razpravljati, potem veš, da je bila dobra.”

Na Cuker blogu z veseljem podpiramo mlade in nadarjene ustvarjalce.

Skratka ljudi, ki skozi svojo ustvarjalnost in inovativnost pripovedujejo zgodbo.

Zato v kategoriji “Intervju” vsake toliko časa objavimo pogovor z navdihujočim posameznikom/posameznico.

In tudi tokrat je tako.

Logo

Branje, branje, branje

Današnji intervju je obarvan bralno.

Zagotovo ni potrebno posebej omenjati, da na Cuker blogu zelo podpiramo bralno dejavnost

. Saj veste; knjiga je pustolovščina, ujeta med platnice.


Dobrodošli v svetu literature

Pomembnosti branja pa se še kako dobro zaveda moja tokratna sogovornica, knjižna blogerka Urška Bračko, ki ustvarja pod imenom Booknjiga.

Urška Bračko

S svojim plemenitim delom ciljno publiko na “sodoben način” navdušuje nad knjigami in branjem nasploh. Predstavlja jim knjižne novosti, seznanja jih s knjižnimi dogodki, recenzira knjižna dela, podpira mlade umetnike in založbe… Skratka, če se kdo spozna na literaturo in knjige, je to zagotovo Urška.

Njena zanimanja pa še zdaleč presegajo zgolj “knjižne police“.

Poleg tega, da je velika ljubiteljica literature in vsega, kar je povezano z njo, rada obiskuje tudi muzeje, predstave, koncerte ter takšne in drugačne performanse. Njena strast so tudi potovanja ter v sklopu tega obiskovanja različnih knjigarn prav tako pa tudi fotografija. “Če le imam čas, se ukvarjam s fotografiranjem stvari z različnih zornih kotov in s snemanjem kratkih videoposnetkov.”

Svoje vloge vsake toliko časa predstavlja tudi na svojem Youtube kanalu.

Aktivna je res na raznolikih kulturnih področjih.

Z Urško sva se tokrat pogovarjali pomenu branja in dobrih knjigah, o njenem literarnem ustvarjanju, o sodelovanju z založbami, našim bralcem pa je zaupala tudi super bralne predloge za jesensko branje.

Od bralnih seznamov do promocij in pogovorov

Kaj je bil povod za ustanovitev tvojega bloga?

Pred leti, ko sem se bližala zaključku dodiplomskega študija, sem razmišljala, za katerem področju bi nadaljevala podiplomski študij. Takrat sem odkrila, da se lahko vpišem na založništvo brez diferencialnih izpitov, še eno leto prej pa sem si za izbirni predmet izbrala založništvo. Naključje je hotelo, da sem si tisto leto prvič naredila Instagram profil (ki sem se mu veliko let upirala), tam pa sem »spoznala« široko skupnost “knjižnih blogerjev“, sicer takrat še tujih, ki so veliko sodelovali tudi s podjetji, ki so izdelovala knjižne škatle (book subscription boxes). Takrat sem se odločila, da bom poizkusila knjižne škatle narediti tudi v Sloveniji, zato sem si že prej naredila profil, da nekako vzpostavim en del ciljnega občinstva. Vse skupaj se je potem kar nekako razvilo v blog. Že prej sem namreč pisala osebne bloge. Takrat pri naš še blogov ni bilo veliko.

Kaj so pravzaprav knjižne škatle, preverite na povezavi.

vir: Facebook Booknjiga

Zakaj ime Booknjiga? Je ime po naključju deloma v angleščini, deloma pa v slovenščini?

Morala sem si poiskati značilno ime, ki bo predstavljalo mojo znamko in mene, hkrati pa je moralo biti povezano tudi s knjižnimi škatlami. V bistvu je bilo ime na začetku mišljeno kot “Boo + knjiga“. “Boo” je označevalo nekaj kar te prestraši/preseneti, knjiga pa je pomenila knjigo. Nenazadnje je moje ime “Booknjiga” ime za knjigo tako v angleščini kot tudi v slovenščini. Danes se ime poistoveti bolj s slednjim, kot s prvotno interpretacijo imena, saj sem ugotovila, da pri nas kot posameznik zelo težko narediš knjižne škatle, veliko lažje gre to namreč znotraj določene založbe.

vir: Facebook Booknjiga

Malce nam opiši svoj blog.

Svoj blog sem razdelila v različne sklope oz. kategorije, to so; Knjige, Citati, Knjigarne, Dogodki in Potovanja. Vse te kategorije povezujejo ravno knjige, saj je blog v prvi vrsti namenjen njim. Knjige se tudi dotikajo vsega, kar je zapisano na blogu. Tako recimo tudi v kategoriji Dogodki najdemo prireditve, ki sem jih obiskala in imajo povezavo s knjigami. V kategoriji Potovanja recimo pišem o tem, kakšne knjige sem odkrila na svojih potovanjih, kaj sem vzela sabo in po katerih knjigarnah sem se potepala.

Kaj lahko torej vse najdemo pod znamko Booknjiga?

Pod znamko Booknjiga lahko najdete spletno stran, družabna omrežja (Instagram, Facebook, Tiktok, Youtube), kjer objavljam malce različne/prilagojene vsebine. Na blogu ponujam tudi možnost objave prispevkov drugih avtorjev. V zameno za posamezen izvod knjige, napišejo prispevek, jaz jim pri tem pomagam, morda malce svetujem. Na mojem blogu imajo tudi možnost daljše objave svojega mnenja, pod rubriko Sledilke/ci pišejo. Na blogu lahko bralci najdejo tudi različne bralne sezname, kot so prispevki; 4 ideje za knjižno darilo, 11 knjig, ki govorijo o smrti in žalovanju – predlogi knjižnih profilov, 25 kakovostnih slikanic za otroke in podobno. Pod kategorijo Pogovori se trudim predstavljati različne ustvarjalce, avtorje, umetnike, ki name naredijo vtis in si želim, da z objavljenim pogovorom “odstrejo” majhen del svojega sveta, ki ga lahko vidijo tudi moji sledilci in sledilke.

Na blogu lahko bralci najdejo različne bralne sezname, pogovore z ustvarjalci, prispevke drugih avtorjev itd.

Slediš pri svojem “bloganju” kakšnemu vodilu?

Že od začetka pisanja bloga sem si postavila kriterij, da moje objave ne bodo nekaj, kar na »hitro vržem skupaj«, temveč se želim določeni knjigi oziroma temi resnično posvetiti in o njej napisati nekaj več. Če se določenim knjigam in temam ne bi želela poglobljeno posvetiti, bi lahko objavljala zgolj na Instagramu in Facebooku. Ampak to ne bi bilo to. Tako pa so objave na mojem blogu plod neke daljša poglobitve, dodani so zanimivi podatki, raziskave itd. Vedno se potrudim, da je vrednost objave nadgrajena tudi z odličnimi in nazornimi fotografijami, za katere se vedno potrudim in jih poskusim posneti v skladu z naslovnico ali vsebino knjige.

Že od začetka pisanja bloga sem si postavila kriterij, da moje objave ne bodo nekaj, kar na »hitro vržem skupaj«, temveč se želim določeni knjigi oziroma temi resnično posvetiti in o njej napisati nekaj več.

Kaj je glavni namen bloga Booknjiga?

Namen mojega bloga je bralcem dati nekaj več, nekaj, kar jim bo morda odprlo kakšen nov vidik razmišljanja. Z objavljanjem kulturnih dogodkov pripomorem k promociji le-teh, predvsem pa si želim, da bi s tem pritegnila k obisku predstavljenih dogodkov še koga izmed mojih bralcev/gledalcev. Objave o potovanjih objavljam v prvi vrsti predvsem zato, da zapišem, kaj vse sem doživela. Te informacije morebiti koristijo še komu, ki se v tisto mesto ali državo odpravlja, tako da je to še en dodaten plus. Pri potovanju je pač tako, da si ga vsak sestavi po svojem okusu, čeprav so določeni nasveti koristni tudi za druge.

Kaj pa ciljna publika?

Menim, da je moja ciljna publika precej velika in pestra. Po podatkih, ki jih pridobivam z Instagrama, jo v največjem obsegu predstavljajo ženske, stare od 20 do 50 let. Seveda je blog namenjen različnim ciljnim skupinam. Si pa po tihem želim, da bi z YouTubom ali Tik tokom dosegla še mlajšo publiko in jim tako določene teme/knjige še bolj približala in nenazadnje pokazala, da branje ni tako dolgočasno, kot si to nekateri predstavljajo.

Želim si, da bi dosegla še mlajšo publiko in jim tako določene teme/knjige še bolj približala in nenazadnje pokazala, da branje ni tako dolgočasno, kot si to nekateri predstavljajo.

Ali meniš, da ljudje dobro sprejemajo tovrstne bloge?

Odvisno od situacije. Ko sem pred tremi leti sama začela s svojim blogom, knjižnih blogov še ni bilo tako veliko, bilo je nekaj tistih prevladujočih in izjemno dobrih! Vsi pogrešamo Gospodično knjigo (Nino Prešern), ki izjemno piše o otroških knjigah (tudi odraslih seveda; sicer ima sedaj samo še blog, ampak ni enako, kot pred leti, kar je popolnoma razumljivo) in Peripetije (Damijan Zorc), kjer smo lahko o knjigah brali s posebnim pronicljivim pogledom. V današnji dobi narediti blog ni nič takega, ne rabiš posebnega znanja, na internetu se najde vse. Rabiš pa znanje in občutek, da veš, kako v tej množici izstopati, kako ljudi pritegniti na tvoj blog, kako jih tam obdržati. Žalostno je, da čedalje manj ljudi bere daljše besedilne sestavke in se jim poglobljeno posveti (npr. več o tem piše tudi Miha Kovač). V svetu videoposnetkov se je vse to še bolj razgubilo, saj veliko ljudi samo še gleda in niti ne bere več objav.

V današnji dobi narediti blog ni nič takega, ne rabiš posebnega znanja, na internetu se najde vse. Rabiš pa znanje in občutek, da veš, kako v tej množici izstopati, kako ljudi pritegniti na tvoj blog, kako jih tam obdržati.

Če si pridobiš določeno občinstvo, ki te je dobro sprejelo, boš to seveda obdržal. Vesela sem, da danes ime Booknjiga nekaj pomeni, včasih moram najprej povedati to ime, ki ga ljudje prej prepoznajo, kot pa mojega osebnega.

Kaj je po tvojem mnenju glavna lastnost dobrega literarnega bloga?

Na to vprašanje bi lahko vsak odgovoril čisto drugače; nekaterim je pomembna kakovostna vsebina (kvalitetno napisana objava), drugim pogostost objav, tretjim fotografije … Sama stremim k temu, da so moje objave res kakovostne. Če sem z njimi zadovoljna jaz, potem vem, da bodo tudi v bralci njej videli neko dodatno vrednost in jo prebrali. Vsekakor pa mislim, da bi vsak lastnik literarnega bloga moral stremeti k temu, da zna svoje mišljenje o knjigi čim bolje utemeljiti, zakaj mu je bila všeč, zakaj ne, oziroma kaj mu pri knjigi ni bilo všeč, razložiti zgodbo tako, da ne izda pomembne vsebine, opisati osebe, narediti sklep, vedeti komu priporočiti knjigo, komu bo všeč, npr. jo povezati z drugimi zgodbami/knjigami. Ni vsaka vsebina dobra in to je predvsem tisto, kar bi se ljudje morali naučiti razlikovati. Če vemo, da določena hrana za nas ni dobra, je enako pri hrani za naše možgane in dušo.
Sama skrbim tudi za izjemno vizualno podobo svojega bloga, je pa to izbira lastnika bloga, ni obvezno. Če imaš ti res super vrhunsko vsebino, imaš lahko tudi samo osnovne sestavine, pa bodo bralce vseeno prepričale.

Če sem s svojimi objavami zadovoljna jaz, potem vem, da bodo tudi v bralci njej videli neko dodatno vrednost in jo prebrali.

S kom vse sodeluješ pri svojem delu? Kako poteka sodelovanje?

Sodelujem z različnimi posamezniki, založbami in podjetji. S posamezniki največkrat v obliki pogovorov in seveda s tistimi, ki sodelujejo v rubriki Sledilke/ci pišejo. Založbe se zelo rade odzovejo na to, da bo o njihovi knjigi napisana objava in seveda tudi prispevajo recenzijski izvod, pomagajo z določenimi podatki ali nas povabijo na dogodke ob izdaji knjige in podobno. Z založbo UMco in pisanjem za revijo Bukla o knjigah sem sicer trenutno na “premoru”, drugače pa je tovrstno sodelovanje z založbami zelo podobno. Založba nam da recenzijske izvode, ki jih je potrebno prebrati, recenzenti, za določeno število znakov pa knjigo opišemo. Potem so pa tukaj še raznorazna manjša slovenska podjetja, pri katerih se ponavadi dogovorimo za kakšne nagradne igre, jaz predstavim njihove izdelke, naredim objave, objavo v rubriki Pogovori in podobno – v glavnem gre za promocijo. Skrbim tudi za to, da so to večinoma podjetja, ki se povezujejo z branjem oziroma so takšna, ki imajo neko vrednost, lepoto izdelka.
Med sabo pa pogosto sodelujemo tudi knjižne blogerke, saj se povežemo v skupne projekte in večkrat naredimo kaj zanimivega tudi za širšo skupnost.

Zakaj je dobro, da beremo?

Na to temo je bilo napisanih zelo veliko raziskav, jaz pa bom pri svojem odgovoru izhajala z mojega osebnega vidika. Če začnemo kar v otroštvu, je izjemno pomembno, da se otroku bere, saj se ta potem potencialno tudi razvije v dobrega bralca. Seveda to ni nujno, je pa že dober predpogoj. Dobrim bralcem bo veliko lažje v šoli in življenju, saj bodo hitreje razumeli osnovna in težja navodila, njihovo znanje se bo hitreje nadgrajevalo. Poleg tega pa branje nosi neko spoznavno vrednost in ima za mnoge tudi domišljijsko in »sproščujočo« vrednost. Otrokom, ki bodo veliko brali, bo domišljija bolje delala, lažje bodo opravljali tudi druge naloge (mnogo raziskav je bilo napisanih na to temo), hkrati pa je to lahko hobi, ki nas izjemno sprošča. Z branjem (sploh raznovrstnim) pa svoje možgane urimo v koncentraciji in jih treniramo (tako kot moramo trenirati npr. kakšen šport). Priporočljivo je, da ne beremo samo enega žanra literature, da kdaj posežemo tudi na zahtevnejšo literaturo ali pa po stvarni literaturi in da svoje možgane kdaj tudi presenetimo.

Izjemno je pomembno, da se otroku bere, saj se ta kasneje potencialno tudi razvije v dobrega bralca.

Ali si tudi sama strastna bralka?

Seveda, že od majhnega! Spomnim se, kako sva z mami še hodili v knjižnico (ker sva tja šli samo 1x ali 2x na mesec), jaz pa sem si tam izposodila res ogromen kup knjig, še knjižničarke so bile presenečene. Požirala sem eno knjigo za drugo. V srednji šoli se je branje malo bolj omejilo, še vedno sem prebrala po 40 knjig na leto, ker sem imela še druge hobije, potem pa sem na fakulteti ponovno pričela več brati, zdaj pa že zaradi poklicne in osebne kariere veliko berem.
Berem raznovrstno literaturo, edino novodobne romance so mi manj pri srcu in jih sploh ne berem. Kakšno klasično romanco bi se še spravila prebrati. Izjemno rada berem znanstveno fantastiko in fantazijo, všeč so mi kriminalke in trilerji, tudi družbeni romani. Otrok v meni še vedno rad poseže po otroški literaturi in slikanicah.

Katere knjige bi nam priporočila za jesensko branje?

  • Julija Lukovnjak: Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa (fantazija)
  • Irena Štaudohar: Kaj ženska hoče? (eseji/razmišljanja o znanih ženskah)
  • Dino Pešut: Očetov sinko (roman)
  • Raymond Chandler: Veliki spanec (detektivka)
  • Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić: Plečnik. (strip)
  • Aljaž Primožič: Čisto potiho (poezija)
  • Marko Sosič: Kruh, prah (roman)
  • Daisy Johnson: Sestri (roman s srhljivimi elementi)
  • Sophie Daull: Na perišču (roman z biografskimi prvinami)
  • Ana Schnabl: Plima (roman s prvinami detektivke)
  • Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, druga_i (roman s posebnim stilom pisanja)
  • Franci Novak: Obvoz (kratke zgodbe)

Kaj je po tvojem mnenju lastnost dobre knjige?

Seveda je čisto odvisno za vsakega posameznika. Če gledamo z založniškega vidika, je to lahko tista, ki se največ prodaja. Lahko gledamo z vidika, kako je narejena, ali ima lekturo, korekturo, odlično vezavo itd. Nekaterim bralcem je lahko dobra knjiga tudi takšna, ki jih samo sprosti in jim ne da ničesar posebnega. Zame je to tista, ki ima neko kombinacijo, vendar za to zadnje, da bi me kakšna knjiga samo sprostila, še ne bi rekla, da je dobra. Odvisno je tudi od obdobja branja, včasih je to lahko knjiga, ki mi da nek poseben izziv in jo komaj preberem do konca, vendar takrat začnem razmišljati, da je bila pa res dobra. Mislim, da si dobre knjige zapomnimo po vsaj nečem, slabe pa si ne.

Katera komponenta knjige se ti zdi najbolj pomembna: etična, estetska ali spoznavna?

Kot sem že zgoraj malce namignila, je zame to kombinacija vsega. Res je mogoče, da je estetski videz najmanj pomemben, ampak včasih kakšne od knjig zaradi tega morda niti ne bom začela brati, saj mi ne bo »padla v oči«. Pri nekaterih se lahko izjemno mučiš, zaradi recimo zelo majhne pisave in ti to nekako pokvari bralno izkušnjo. Sama mislim, da večinoma berem takšne knjige, ki me nekaj novega naučijo in imajo moralne nauke, če že ne vidne na prvi pogled, pa potem, ko se začneš o knjigi pogovarjati, ali sam s sabo ali pa drugimi. Včasih šele takrat vidiš, kaj ti je branje dejansko dalo. Če imaš po prebrani knjigi o čem razpravljati, potem veš, da je bila dobra.

Kaj pa bi priporočila mlademu avtorju knjige, ki namerava izdati svoj prvenec?

Vsekakor to, da ne sme pričakovati, da bo postal slaven čez noč in takoj upati na številno bralsko občinstvo in objave v medijih. Knjiga ima dolgo življenjsko dobo, včasih pozornost dobi takoj na začetku, pa morda vmes malo izgubi zagon, vendar še vedno živi, ljudje jo berejo in ne zamre tako zlahka.

Knjiga ima dolgo življenjsko dobo, včasih pozornost dobi takoj na začetku, pa morda vmes malo izgubi zagon, vendar še vedno živi, ljudje jo berejo in ne zamre tako zlahka.

Meniš, da se v slovenskem knjižnem prostoru mlad avtor lahko uveljavi?

Odvisno je pod kaj pojmujemo besedo uveljavi in koliko to mlademu avtorju sploh pomeni. Slovenija je še vedno med največ izdanimi pesniškimi zbirkami na prebivalca, ki pa imajo izjemno majhne naklade. Nekomu je lahko dosežek že to, da mu knjiga izide in se mu to zdi dovolj. Vsekakor je danes tako, da morajo avtorji veliko delati na svoji samopromociji, predvsem če njihova knjiga izide pri večji založbi, ki se ne more posvetiti promociji samo ene knjige. Ampak nisem tako pesimistična kot izgleda, kar nekaj odličnih novinarjev imamo, ki svoje prispevke posvečajo mladim avtorjem, dosti pozornosti se “novincem” posveti tudi na raznih festivalih in radiu. Sama menim, da se vse da, vendar moraš za to tudi nekaj narediti.

Slovenija je še vedno med največ izdanimi pesniškimi zbirkami na prebivalca, ki pa imajo izjemno majhne naklade.

Sama podpiraš tudi male založbe. Na kakšen način jih podpiraš?

Trudim se objavljati čim več njihovih knjig, ki so mi všeč. Delam razne blog objave, dodajam jih v bralne sezname, delam objave v rubriki Pogovori, kjer predstavljam avtorje in založbe. Včasih se dogovorimo tudi za kakšno nagradno igro. Z večino pa smo v zelo dobrih odnosih, zato so vedno veseli, ko naredim kakšno promocijo za njih. Seveda pa njihove knjige tudi kupujem.

Kaj je po tvojem mnenju glavna lastnost dobre založbe?

Tako kot imajo knjige več komponent, da so dobre, tako je tudi pri založbah. Bralci lahko zaznamo, katere založbe se resnično potrudijo s svojimi knjigami – izbirajo dobre prevajalce, imajo lektorje in korektorje, te ljudi tudi dobro plačajo, natisnejo knjigo pri najbolj primernem tiskarju in se potrudijo za njeno promocijo. Žal je v Sloveniji tako, da je velika večina založb odvisna od razpisnih sredstev (EU ali JAK), kar je lahko dobra ali pa slaba lastnost. V veliki meri seveda dobra, saj tako založbe lahko poslujejo in naredijo mnoge prevode, ki jih drugače ne bi.
Danes se mi zdi tudi izjemno pomembno, da ima založba komunikacijo s svojimi bralci/kupci. Vse bolj vidno je, ali imajo komunikacijo na družabnih omrežjih, ali se tega poslužujejo z navdušenjem ali pa sploh ne. Že večkrat sem rekla, bralci začutimo, kdaj je nekdo pristen, in če je na družabnih omrežjih neka založba, za katero vemo, da stoji kompetentna oseba, bomo tej založbi veliko bolj zaupali in raje kupovali od nje, kot od nekoga, ki ga sploh ni.

vir: Facebook Booknjiga

Urško lahko spremljate na njeni spletni strani in na vseh navedenih družabnih omrežjih (Instagram, Facebook itd.)

Mogoče ti bo všeč tudi ...

Dodaj odgovor