“Obstaja poseben čar v bežnih trenutkih življenja, ki so na prvi pogled povsem nepomembni. A vendar ti nosijo v sebi lepoto za osebo, ki jih gleda skozi nekakšna rožnata očala,” pravi moja sogovornica, mlada perspektivna umetnica Maja Pučko.
Študentka magistrskega študija medijskih komunikacij se umetniško udejstvuje že od otroštva. Za sabo ima že kar nekaj uspešnih umetniških projektov in sodelovanj z ustvarjalci. Med drugim je že ilustrirala dve knjigi, oblikovala projekte, naslovnice, logotipe in še bi lahko naštevali. Njena sodelovanja pa segajo tudi onkraj slovenskih mej. Sama pravi, da je vsaka pot strma, za uspeh pa je potrebno delati.
Za sabo ima že kar nekaj uspešnih umetniških projektov in sodelovanj z ustvarjalci. Med drugim je že ilustrirala dve knjigi, oblikovala projekte, naslovnice, logotipe in še bi lahko naštevali. Njena sodelovanja pa segajo tudi onkraj slovenskih mej.
Bogastvo umetnin, zavito v tančico skromnosti
A mlada umetnica, kljub številnim svojim uspehom, ostaja skromna. Že ob najinem prvem snidenju, pred nekaj leti, me je navdušila s svojo energijo, pristnostjo in s svojim načinom razmišljanja. Da ne omenjam njenih krasnih umetniških del, s katerimi me je čisto presunila.
Digitalizacija, notranji svet in projekti
Pred časom sva se z Majo pogovarjali o njenem ustvarjanju, projektih in njeni umetniški poti.
Študentka magistrskega študija medijskih komunikacij mi je med drugim tudi zaupala, kako lahko na svojem področju uspeš, tudi če prihajaš iz majhnega kraja, kjer ni niti semaforja.
S katerimi področji umetnosti se ukvarjaš?
Ukvarjam se predvsem z digitalnim ilustriranjem, sicer pa veliko uporabljam tudi bolj tradicionalne tehnike umetnosti kot je slikanje z akvareli ali olji ter risanje z barvicami. V svojem delu precej skačem od ilustracije do grafičnega oblikovanja, najraje pa se posvečam svojim osebnim delom.
V svojem delu precej skačem od ilustracije do grafičnega oblikovanja, najraje pa se posvečam svojim osebnim delom.
Kdaj si se začela umetniško udejstvovati?
Risanje me spremlja že od otroštva, intenzivneje pa sem se mu začela posvečati proti koncu srednje šole. Takrat sem se namreč začela spraševati, v katero smer bo moje življenje zavilo, globoko v sebi pa sem čutila, da si želim kariero, kjer se bom lahko kreativno izražala. Ob enem sem se tudi zavedala, da bo pot zelo strma.
Zahvaliti se moram digitalizaciji in svetovnemu spletu, saj na njem geografske meje ne obstajajo, uspeh pa lahko dosežeš tudi, če prihajaš iz majhnega kraja, kjer ni niti enega semaforja.
Zahvaliti se moram digitalizaciji in svetovnemu spletu, saj na njem geografske meje ne obstajajo, uspeh pa lahko dosežeš tudi, če prihajaš iz majhnega kraja, kjer ni niti enega semaforja.
Od kod ti inspiracija za tvoje ustvarjanje?
V življenju sem imela veliko srečo, ker sem odraščala v družbi kreativnih ljudi, ki so me konstantno navdihovali. Moja babica je bila slikarka, prav tako so na svojih področjih kreativne tudi moje prijateljice. Izjemno uživam v družbi introvertiranih ljudi, ki imajo zanimive hobije in svoj notranji svet. Enako bi lahko rekla tudi zase, to pa je tudi vir moje inspiracije. Obstaja poseben čar v bežnih trenutkih življenja, ki so na prvi pogled povsem nepomembni, vendar ti v sebi nosijo lepoto za osebo, ki jih gleda skozi nekakšna rožnata očala. Moja dela projecirajo mene v takih situacijah; vpeto v svoje notranje doživljanje sveta skozi prizmo pozitivnega občutenja, ki ga občutim bodisi ob branju knjige ali ob druženju s prijateljicami na pikniku.
Izjemno uživam v družbi introvertiranih ljudi, ki imajo zanimive hobije in svoj notranji svet. Enako bi lahko rekla tudi zase, to pa je tudi vir moje inspiracije.
Svojo umetniško inspiracijo v veliki meri črpam tudi z Instagrama, ki ga med drugim uporabljam tudi za sledenje drugim umetnikom in kreativcem. Zavedam se namreč, da je potrebno slediti trendom. Navdihujejo me tudi stari mojstri umetnosti iz časa renesanse in stare antike, hkrati pa obožujem drzne poteze Picassa.
Navdihujejo me tudi stari mojstri umetnosti iz časa renesanse in stare antike, hkrati pa obožujem drzne poteze Picassa.
V katerih projektih si že sodelovala?
Projekti, ki so bili zame najbolj bili prelomni v zadnjih treh letih so:
- Sodelovanje z L.S.T, kjer so veliko mojih del uporabili za naslovnice svojih glasbenih del. Oblikovala sem tudi grafično podobo ter logotip festivala Back To The Beginning, ki je potekal v Razkrižju leta 2019.
- Sodelovala sem tudi z Arcane Canvas Studio in Worldspinner, kjer smo delali na projektu Portrait Workshop. Ta projekt počasi gre h koncu, zame pa je bil prelomen zato, ker sem prvič delala s tujino in z ljudmi, ki imajo podobne interese kot jaz. Tukaj je moje delo potekalo izključno preko grafične tablice, kjer sem skrbela za senčenje obrazov, las, oblačil, orožja, živali …
- Sodelovala sem z pisateljico Jasno Jurkovič in Mladinskim centrom v Ljutomeru. Z Jasno sva ustvarili knjigo za otroke Zgodbice njam njam, ki vsebuje pravljice o živalih in enostavne recepte za otroke. V tem projektu sem prevzela vlogo tako oblikovanja knjige kot njenega ilustriranja, projekt pa mi je zelo pri srcu, ker gre za mojo prvo knjigo. Pred tem mi namreč otroška ilustracija ni bila najbolj blizu, zato sem morala stvar dobro premisliti. Kot medij sem si izbrala tradicionalni pristop, predvsem barvice in Copic markerje.
- Nedavno sem sodelovala tudi z Gabrijelo Sečkar in Centrom za kreativnost v Mariboru. Ustvarili smo otroško knjigo Telinček Tinček. Te ilustracije so v celoti digitalno ustvarjene, kar se precej razlikuje od Zgodbic njam njam.
- Ustvarila sem tudi nekaj ljubkih vektorskih ilustracij za spletne strane sopek.si in doggybox.si.
To so projekti, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin, sicer pa so nekateri novi že v nastajanju.
Ali so te ostali pri tvojem ustvarjanju spodbujali?
Starši so me sicer vzpodbujali, vendar mislim, da me kar nekaj časa niso jemali resno. Slednje jima seveda ne zamerim, saj starši navsezadnje želijo za svojega otroka čim bolj varno in stabilno prihodnost.
Ali je umetnost v današnji družbi (predvsem v Sloveniji) dovolj cenjena?
Sicer ne vem kako je z preostalim delom Slovenije, vendar se mi zdi, da v Prlekiji, iz koder prihajam, ni dovolj spoštovana. Občutek imam, da večina ljudi gleda na poklic umetnika bolj kot na nekakšen hobij, ki je nepomemben in nepraktičen. V družbi še vedno prevladuje stereotip, češ da je umetnik nekdo, ki finančno “šepa” iz meseca v mesec in zaslovi šele po svoji smrti. Časi se spreminjajo in marsikaj je postalo bolj dostopno, kot kdaj koli prej. Čeprav izginjajo številni tradicionalni poklici, se pojavljajo novi in težko je predvideti, kakšna prihodnost nas čaka.
V družbi še vedno prevladuje stereotip, češ da je umetnik nekdo, ki finančno “šepa” iz meseca v mesec in zaslovi šele po svoji smrti.
Kaj te je do sedaj naučilo življenje?
Življenje me je do sedaj naučilo kar nekaj pomembnih lekcij, po katerih se poskušam ravnati na dnevni bazi: spoštuj ljudi, bodi pošten, govori resnico, izkoristi svoj potencial in delaj premišljene poteze za prihodnost. In še najpomembnejša: zabavaj se!
Mlado umetnico Majo Pučko lahko spremljate na njeni spletni strani majaillustration.com
