Voda je sestavni del vseh živih bitij.
Gre za naravno dobrino, ki je preprosto nenadomestljiva.
Dejstvo je, da vsa živa bitja potrebujemo vodo.
No, le da jo ena potrebujejo malce več kot druga.
Neprecenljiva naravna dobrina
Žabe, komarji, kačji pastirji in mnoge druge živali v času razmnoževanja nujno potrebujejo vodo.
Vanjo odlagajo jajčeca, iz katerih so bodo sčasoma razvili njihovi potomci.
V Sloveniji imamo tudi dve vrsti vodoljubih kač, to sta kobranka in belouška. (zverce.si, 2022)
Prva se rada prehranjuje z ribami, druga pa z dvoživkami, ki se prav tako nahajajo v vodi ali pa v njeni bližini.
Ribe in dvoživke pa so pomemben vir hrane tudi mnogim vrstam vodnih ptic, kot so denimo čaplje, race, vodomci, labodi in druge.
Veliko živali pa ima rado zgolj vlažno zemljo in ne previsoke temperature.
Ob takih dneh bodo na plan prišli deževniki, polži, kačice, mokrice … ki pomembno prispevajo k izboljšanju prsti.
Velike nadloge na vrtu
Kadar se polži na našem vrtu preveč namnožijo, se v iskanju hrane lotijo tudi naših pridelkov, pri čemer za vrtičkarje in kmete postanejo škodljivci.
Španski lazar (rdeč) in njegov sorodnik portugalski lazar (rdeče do rjavo rdeče barve) sta tujerodni invazivni vrsti polžev, ki sta bili s prstjo in rastlinami nenačrtno prineseni iz zahodne Evrope v Slovenijo v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja. (sl.wikipedia.org, 2022)
Srebrna steza, ki vodi do pojedenih vrtnin
Prehranjujeta se z deli zelenih rastlin, z razpadajočimi organskimi snovmi, pa tudi z mesom živalskih trupel. Ker jima naše okolje zelo ustreza, se zelo hitro množita in tako izpodrivata druge, kmetijstvu manj škodljive polže, kot je denimo naš avtohtoni veliki vrtni polž, pripomoreta pa tudi k manjšanju biotske raznovrstnosti Evrope.
Polži so živali, ki jih uvrščamo v deblo mehkužcev.
S hišico ali brez
So izredno številčna skupina, katere predstavnike najdemo na kopnem, v morju in v sladkih vodah. Mnogi imajo hišico, apnenčasto votlo spiralo, v kateri je njihov drobovnjak in prostor, da se lahko vanjo skrijejo pred nevarnostjo ali pa neugodnimi temperaturami, ne pa vsi.
Kopenski polži se premikajo s krčenjem mišic tlom izpostavljenega dela telesa imenovanega noga. Svoje mehko telo ščitijo z izločanjem sluzi, ki med lazenjem pomaga pri premagovanju trenja s tlemi. Ko se sluz posuši, je vidna kot svetlikajoča, skorajda srebrna sled.
Polži brez hišice ali golači se delijo na lazarje in slinarje.
Z vidika kmetijstva so bolj škodljivi od svojih ‘hiškastih’ sorodnikov, saj dnevno pojedo dosti več hrane,-kar za polovico svoje teže.
Domači predstavniki golačev so sivi in črni lazar, veliki slinar, mrežasti in poljski slinar ter drugi.
Invazivni rdeči lazar pri nas nima pravih naravnih sovražnikov; je bolj žilav, sluzast in grenkega okusa kot naše avtohtone vrste, kar je dodaten razlog, da se pri nas tako hitro množi. (vrtickarji.substral.si, 2022)
Cukrov nasvet
Če na svojem vrtu opazite polža ali dva, to ni razlog za preplah, saj so koristne živali na vrtu. Če pa jih opazite veliko, zlasti pa rdečih lazarjev, pa vam svetujem, da ukrepate, saj je škoda časa, truda in denarja, ki ste jih vložili v svoje rastline, da vam jih ti mali sluzavci požrejo.
Viri:
- http://www.zverce.si/kace-slovenije-vodarice
- https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0panski_lazar
- https://www.eea.europa.eu/sl/articles/ubijalski-polzi-slinarji-in-druge-tuje-vrste-biotska
- raznovrstnost-evrope-izginja-zaskrbljujoce-hitro
- https://vrtickarji.substral.si/clanek/polzi
- https://blog.posadi.si/polzi-mladinska-knjiga/.
