Na Cuker blogu z veseljem podpiramo zanimive in nadarjene ustvarjalce.
Ljudi, ki skozi svojo ustvarjalnost in inovativnost pripovedujejo zgodbo.
Zato v kategoriji “Intervju” vsake toliko časa objavimo pogovor z navdihujočim posameznikom/posameznico.
In tudi tokrat je tako.
Ustvarjalnost je način razmišljanja
Če ste aktivni na družabnim omrežjih, ste zagotovo že naleteli na profil Ljubki dom.
Gre za čudovit projekt, ki nas, gledalce oz. sledilce, navdihuje s svojo kreativnostjo in domiselnimi idejami.
Za čudovitim in estetskim projektom stoji ustvarjalka Mateja Hojnik, ki pravi, da dom postane resnično ljubek takrat, ko odraža tvojo osebnost in ko se vanj vsak dan vračaš z veseljem. Sama tudi verjame, da je ustvarjalnost v vsakem izmed nas.
Z Matejo sva se v kreativem in ljubkem intervjuju pogovarjali o njenem Ljubkem domu, ustvarjalnosti in o njenem pogledu na kreativnost.
Včasih je dovolj že skodelica kave…
Mateja, od kod ideja za Ljubki dom? Kaj je bil glavni povod, da ste se začeli s tem ukvarjati?
Vse se je začelo z našo selitvijo v novo stanovanje leta 2018. Z novim domom in opremljanjem tega sem začela živeti svoje otroške oziroma najstniške sanje. Opremljanje, dekoriranje in DIY projekti so mi bili od nekdaj res velika strast in želja. Tako sem se odločila, da svoje ideje začnem deliti v svet, najprej sem začela deliti ideje na Facebooku, nato Instagramu…Takrat absolutno nisem imela pojma, da bo Ljubki dom postal tako velik del mojega življenja.
Koliko let že ustvarjate pod tem profilom?
Danes pod tem profilom ustvarjam že osem let, kako čas beži… :D.
Glede na odzive na vaše delo, predvidevam, da je bil vaš Ljubki dom med sledilci zelo dobro sprejet…
To, kar se je začelo kot hobi in prostor za deljenje navdiha, je preraslo v ogromno skupnost ljudi, ki mi vsak dan dajejo voljo in me vzpodbujajo k ustvarjanju. To je neverjetno. Iz srca sem hvaležna za čisto vsakega sledilca.
Kako bi vi pravzaprav definirali pojem ljubki dom?
Ljubki dom zame ni popoln dom iz revije. Je dom, v katerem se počutiš varno, sprejeto in srečno. To je prostor, kjer nastajajo najlepši spomini, kjer diši po sveže pečeni sladici, jutranji kavici… mmmm…, kjer rože na mizi pričarajo nasmeh na obraz in kjer se vsak družinski član počuti zares doma. Verjamem, da ljubkega doma ne ustvarjajo dragi kosi pohištva, ampak drobne pozornosti, toplina in ljudje, ki v njem živijo. Dom postane resnično ljubek takrat, ko odraža tvojo osebnost in ko se vanj vsak dan z veseljem vračaš.
Sami ste preko svojega dela zelo ustvarjalni. Kaj pa za vas pomeni beseda ustvarjalnost?
Ustvarjalnost mi pomeni svobodo izražanja in iskanje lepote v vsakdanjih stvareh. Zame ni omejena le na ustvarjanje dekoracij ali DIY projektov, ampak je način razmišljanja. Vidim jo v tem, kako urediš dom, pripraviš mizo za družinsko kosilo, izdelaš nekaj z lastnimi rokami ali preprosto polepšaš nekomu dan z majhno pozornostjo. To je meni neprecenljivo. Verjamem, da je ustvarjalnost v vsakem izmed nas, samo dovoliti si moramo, da jo razvijamo.
Ste bili že od nekdaj ustvarjalni?
Že kot otrok sem zelo rada risala, ustvarjala iz papirja, izdelovala voščilnice in vedno iskala nove ideje. Veselje do ustvarjanja me spremlja že vse življenje, le da se je skozi leta spreminjalo. Kot najstnica, sem bila glavna slikarka pri nas doma, vse stene so dobile nek moj pečat. Pohištvo v sobi je bilo vsak mesec obrnjeno drugače.
Kako pa vse izražate svojo ustvarjalnost danes?
Sedaj to svojo ustvarjalnost izražam predvsem skozi urejanje doma, dekoriranje, DIY projekte, fotografije, videe, ki jih ustvarjam in nasploh pripravo vsebin za družbena omrežja. Še vedno pa me najbolj osreči občutek, ko iz preprostih stvari nastane nekaj tako zelo lepega in unikatnega.
S čim in v katerih tehnikah vse ustvarjate?
Ustvarjam s cvetjem, lesom, z maso za oblikovanje, papirjem, gipsom oziroma keramično maso, blagom itd. Zelo rada kaj tudi zašijem. Glede tehnik pa bi rekla, da mi je servietna tehnika najljubša. No, pa tudi risanje na različne površine…zelo rada kaj popestrim in tako v navaden kos “vlijem” novo življenje.
Kdo pa je vaš ustvarjalni “favorit”?
Bi rekla da moj favorit kar se ustvarjanja tiče je vsekakor masa za oblikovanje, ki se suši na zraku. Se mi zdi res taka vsestranska in iz nje lahko res izdelaš noro lepe stvari.
Od kod črpate inspiracijo za svoje ustvarjanje?
Veliko idej dobim iz vsakdana, pa tudi recimo med obiskom trgovin z dekoracijo, na družbenih omrežjih…Kljub temu pa vedno poskušam vsako idejo prilagoditi svojemu slogu in ji dodati svoj osebni pečat. Navdih pogosto najdem tudi v vsakdanjih trenutkih. Včasih je dovolj že skodelica kave na lepo pogrnjeni mizi ali šopek svežega cvetja, da se rodi nova ideja. Verjamem, da je ustvarjalnost povsod okoli nas, le opaziti jo moramo.
Se pri ustvarjanju ozirate na trende?
Včasih kakšen trend že “ujamem”. Ampak predvsem ustvarjam po svojem okusu, po svojih željah. Moje ustvarjanje ni vedno v trendu, je pa v njih vedno moje srce. Pri ustvarjanju res ne gledam veliko na to, katere barve, materiali ali stili so trenutno moderni, ampak predvsem na to, kar je tisti trenutek všeč meni.
So vam pri ustvarjanju bližje naravni ali umetni materiali?
Absolutno naravni. Sploh do plastike imam kar velik odpor in se tega na veliko izogibam. Mislim, že tako je plastike v našem svetu preveč, zakaj bi si navlekla še več nepotrebne.
In nenazadnje, ali se vam zdi, da je ustvarjalnost pri posamezniku pomembna? Zakaj?
Jaz verjamem, da ustvarjalnost bogati naše življenje in nam omogoča, da se izražamo na svoj, edinstven način. To ne pomeni le ustvarjanja izdelkov, ampak tudi iskanje novih rešitev, razvijanje domišljije in sposobnost, da v vsakdanjih stvareh opazimo nekaj lepega.
Ustvarjanje ima zame tako res pomirjujoč učinek. Ko ustvarjam, si vzamem čas zase, se odklopim od vsakodnevnega hitenja in se popolnoma posvetim trenutku. Vsak ima seveda svoj način, kako se sprosti in napolni z energijo. Mislim, da je ustvarjanje eden od načinov sproščanja, saj nam omogoča, da vsaj za nekaj trenutkov odmislimo skrbi in se prepustimo domišljiji.
Mateji lahko sledite na Instagramu ali na Facebook profilu.
