Predstavljam vam prvi del zgodbe za otroke, ki sem jo napisala sama. Gre pravzaprav za otroško pravljico, ki se prepleta s številnimi pesmicami.
S pomočjo omenjene zgodbe se lahko otroci naučijo veliko novega, hkrati pa se spoznavajo z novimi pojmi.
Veliko naukov in življenjskih sporočil
Poleg besedila, zgodba sestoji iz zanimivih in poučnih pesmi, ki samo dogajanje v zgodbi popestrijo ali ga smiselno dopolnjujejo.
S pomočjo zgodbe se lahko otroci naučijo veliko novega, hkrati pa se spoznavajo z novimi pojmi. Poleg besedila, zgodba sestoji iz zanimivih in poučnih pesmi, ki samo dogajanje v zgodbi popestrijo ali ga smiselno dopolnjujejo.
Glavni lik v zgodbi je mali muc Visko, ki se poda na pustolovščino. Pri njegovem podvigu se mu pridružijo še ostale živali. Tako skupaj odkrivajo, kaj je prav in kaj narobe.
Zgodba je za otroke privlačna, hkrati pa vsebuje veliko poučnih naukov, ki jih lahko otroci usvojijo.
Veronika Pirman: Mali raziskovalec Visko, 1. del
Mali muc vas pozdravlja in po obali se podѐ,
kaj bo dan zanimivega prinesel, zaenkrat še ne ve.
Bele tačke, sive lise in modre oči,
to je muc Visko, ki se novih pustolovščin že veseli.
Sonce posije in dopoldne je že,
pohiti, pohiti dragi Visko, da te dogodivščine ne prehite.
Pravi pustolovec
Na majhnem otoku, nekje na sredi velikega oceana, je živel prav poseben muc. Ime mu je bilo Visko.
Bil je zelo prikupen. Imel je bele tačke, belo glavico in bel trebušček. Hrbet so mu krasile sive lise. Njegove oči so bile modre in zares velike.
Skupaj z mamo je živel v starem čolnu na peščeni obali. Visko ni imel bratcev ali sestric, pa vendar mu ni bilo nikoli dolgčas. Bil je namreč pravi pustolovec!
Vsak dan je vneto raziskoval obalo, pri tem pa zelo užival. Najraje je lovil ribe, včasih pa je ujel tudi kakšno miško. Zelo rad je tudi plezal po drevesih in se smukal med nogami ljudi, ki so prišli na otok. Na otrok, na katerem je živel naš Visko, je namreč vsak dan pripotovalo veliko turistov.
Visko je turiste z zanimanjem opazoval, vendar zgolj opazoval. Naš mačji pustolovec se je namreč bal dotika. Kadar ga je kateri izmed turistov želel pobožati, se je prestrašil in hitro zbežal. Tako so ga lahko občudovali le od daleč. Najbolj pa je bil Visko zadovoljen takrat, ko mu je kateri izmed turistov tudi prinesel kaj za pod zob.
Mama je Viska vedno učila, da mora biti prijazen in pošten muc. Naučila ga je, da mora drugim vedno priskočiti na pomoč, ko jo ti potrebujejo.
Na Viskovem otoku je živelo tudi veliko drugih mačk, ki so bile najrazličnejših barv in velikosti. Njihov vrhovni poglavar je bil veliki črno-bel maček po imenu Feliks. Poglavar Feliks je vedno sedel na svojem prestolu, ki je bil pravzaprav privez za ladje, in pozorno nadzoroval svoje mačje »kraljestvo«.
Visko je Feliksa klical kar stric Feliks. Želel si je, da bi bil tudi on tako neustrašen in pogumen, kot njegov stric.
Feliks je Visku zelo rad pripovedoval o drugih otokih, ki jih je pogosto obiskoval. Visko ga je z zanimanjem poslušal in si želel, da bi se tudi on lahko odpravil na druge otoke in jih podrobno raziskal.
Dan za dogodivščine
Nekega dne se je Visko sprehajal po plaži in se igral detektiva. V svojo detektivsko nalogo je bil tako zatopljen, da se je nič hudega sluteč zaletel v strica Feliksa. Opazil je, da ima stric Feliks na rami nahrbtnik.
»Stric Feliks, se kam odpravljaš?« ga je vprašal Visko.
»Odpravljam se na izlet na sosednji otok.«
»Kaj pa boš počel na sosednjem otoku stric?« je zanimalo Viska.
»Mislim, da je danes zelo dober dan za pustolovščine,« je rekel stric.
»Dan za pustolovščine,« so se Visku zasvetile oči.
»Tako je, dan za pustolovščine. In ker vem dragi moj Visko, da imaš tudi ti rad pustolovščine, te vabim, da se mi na mojem izletu pridružiš.«
Visko je bil nad predlogom strica Feliksa zelo navdušen in tako je njegovo povabilo z veseljem sprejel.
S Feliksom sta se vkrcala na ogromno turistično ladjo. Na ladji je bilo veliko ljudi. Mucka sta se na ladjo vkrcala zelo previdno, da ju ne bi videl nihče od potnikov. Na ladji so bile namreč živali prepovedane. Ko je ladja izplula iz pristanišča, je bil Visko presrečen. Še nikoli ni odšel iz svojega otoka, kaj šele da bi bil na tako veliki ladji. Odločil se je, da bo neznani otrok do potankosti raziskal. Sanjaril je, da bo postal znani raziskovalec, ki ga bodo spoštovali vsi mački na svetu.
Velika ladja polna ljudi,
po oceanu urno hiti.
Na ladji se Visko in stric veselita,
novih pustolovščin si namreč želita.
Le kaj bo na koncu prinesel ta dan,
ali bo naš Visko vesel, ali poklapan?
Viskovo sanjarjenje je prekinil zvonec, ki je naznanil, da se je ladja približala svojemu cilju. Ko je ladja prispela na otok, sta se mačka izkrcala.
Visko in Feliks sta se pomešala med veliko množico ljudi. Kar naenkrat pa Visko ni nikjer več videl Feliksa. Strica je začel klicati, a zaman. Feliksa ni bilo nikjer. Takrat pa se je tudi spomnil, da je mami pozabil povedati, da se je s Feliksom odpravil na izlet. Postalo ga je strah in želel si je, da bi se lahko vrnil domov.
Le kje je stric Feliks, malega muca skrbi,
za stricem izgubile čisto vse so se sledi.
Visko se sprašuje, kje je dom in mamin objem,
a odgovore na vprašanja mu povedati še ne smem.
Visko je kar naenkrat ostal čisto sam,
zgodba bo še zanimiva, povem jaz to vam.
Nadaljevanje pa sledi kmalu!
