Pred vami je zadnji del zgodbe Mali raziskovalec Visko, ki sem jo napisala sama. Gre pravzaprav za otroško pravljico, ki se prepleta s številnimi pesmicami.
S pomočjo omenjene zgodbe se lahko otroci naučijo veliko novega, hkrati pa se spoznavajo z novimi pojmi.
Veliko naukov in življenjskih sporočil
Poleg besedila, zgodba sestoji iz zanimivih in poučnih pesmi, ki samo dogajanje v zgodbi popestrijo ali ga smiselno dopolnjujejo.
S pomočjo zgodbe se lahko otroci naučijo veliko novega, hkrati pa se spoznavajo z novimi pojmi. Poleg besedila, zgodba sestoji iz zanimivih in poučnih pesmi, ki samo dogajanje v zgodbi popestrijo ali ga smiselno dopolnjujejo.
Glavni lik v zgodbi je mali muc Visko, ki se poda na pustolovščino. Pri njegovem podvigu se mu pridružijo še ostale živali. Tako skupaj odkrivajo, kaj je prav in kaj narobe.
Zgodba je za otroke privlačna, hkrati pa vsebuje veliko poučnih naukov, ki jih lahko otroci usvojijo.
Veronika Pirman, Mali raziskovalec Visko, 4. del
Skregani prijateljici (7. poglavje)
Naš mačji pustolovec Visko se je lačen in utrujen odpravil naprej. Želel si je namreč čimprej najti strica Feliksa. Ko je hodil po plaži, je bil tako zatopljen v svoje misli, da je pozabil gledati pod noge in skoraj padel v luknjo. Iz luknje so prilezle tri kače.
Ssss, kdo po našem domu hodi,
ssss, kdo je ta neroda, ki vse na svoji poti pohodi.
Kače danes jezne smo zelo,
vroče vreme zunaj na pesku prija nam še kako,
a kaj, ko skregale smo se med sabo tako grdo.
Visko je opazil, da so kače slabe volje.
»Kače, kaj pa je narobe? Zakaj ste tako žalostne?« jih je vprašal Visko.
»Moji prijateljici sta se skregali,« je povedala ena izmed kač, ki ji je bilo ime Naja. Naja je nadaljevala: »Zelo sem nesrečna, saj bi rada, da bi bile vse tri spet prijateljice.«
»Potem pa svoji prijateljici pozovi, da se pobotata in še naprej boste lahko vse tri prijateljice,« je predlagal Visko.
»Ni tako preprosto. Prijateljici sta mi ukazali, da se naj odločim, s katero izmed njiju bi rada ostala prijateljica. Rekli sta mi, da prijateljica od obeh ne morem ostati. Jaz pa imam rada obe dve, sedaj pa se ne morem odločiti, katero bi izbrala,« je Naja situacijo pojasnila Visku.
»Veste kaj drage kače,« je rekel Visko, »Moja mama vedno pravi, da med prijatelji včasih prihaja do medsebojnih prepirov. Pravi pa tudi, da je pomembno, da znamo medsebojne prepire tudi razrešiti. Ali ni najlepše takrat, ko se vsi razumemo in ko smo vsi prijatelji?«
Visko je pozval Najini prijateljici, da se pogovorita in da se pobotata. Po krajšem prigovarjanju sta se kači vendarle pobotali. Vse tri kače so tako spet postale prijateljice, Naja pa je bila presrečna.
Hura!
Visko je pomagal živalim,
spet vesele so vse.
Smejijo se, norijo, skačejo in še kaj,
na otoku ni nobenih prepirov med njimi, za zdaj.
Mucki se vsi skupaj igrajo,
veverice končno vse lešnike imajo.
Ribica z mamo v morju spet plava,
še lačen galeb njeno svobodo odobrava.
Kače so spet prijateljice ta prave,
in kormorani si z rekordom ne belijo več glave.
Častni obiskovalec
Visko se je zadovoljno odpravil naprej. Zaradi vseh dobrih del, ki jih je tistih dan opravil, je bil na sebe zelo ponosen. Ko je tako hodil po obali, pa je zaslišal glasne krike. Ko se je obrnil, da bi videl kdo se oglaša, je zagleda svojega strica Feliksa. Feliks je pritekel k njemu.
»Joj Visko, kje si bil? Povsod sem te iskal,« je Feliks zaskrbljeno povprašal Viska.
Visko mu je začel pripovedovati o dogodivščinah, ki jih je tistega dne doživel. Feliks pa ga je kmalu prekinil in opozoril, da morata pohiteti na ladjo. Mucka sta se tako odpravila na ladjo, ki ju je odpeljala nazaj proti njunemu otoku.
Čez nekaj tednov je k Visku domov priletel galeb. Visko je galeba takoj prepoznal. Šlo je namreč za istega galeba, ki je hotel pojesti ribo, ki jo je morje naplavilo na obalo. Galeb je Visku izročil pismo.
Muc je ugotovil, da so pismo napisale živali z otroka, na katerem sta bila s stricem Feliksom pred nekaj tedni. V pismu je tudi izvedel, da ga živali vabijo na svoj otrok. Rade bi se mu namreč zahvalile za vse, kar je za njih storil.
Naslednji dan se je torej naš mali pustolovec skupaj z mamo in stricem Feliksom odpravil na otrok. Ko je Visko prišel na otrok, so ga pričakale vse živali, ob njegovem prihodu pa so mu tudi navdušeno ploskale.
Kasneje so mu tudi podelile posebno nagrado.
Na nagradi, ki jo je prejel Visko, pa je pisalo:
Ta nagrada je namenjena res posebnemu in dobrosrčnemu mucu, ki si zasluži veliko spoštovanje. Visko je na naš otrok prinesel veliko miru, veselja in miline, zato mu podeljujemo naziv; častni obiskovalec otoka.
Znani raziskovalec mucek Visko je postal,
druge otoke vsak dan je vneto raziskoval.
Vse živali so ga častile in hvalile zelo,
rekle so, da si s svojo dobroto in prijaznostjo,
res zasluži njihovo hvalo vso.
Tu se naša zgodbica o mucu Visku konča,
muc pa vam sporoča,
da se v življenju čisto vse narediti da.
Biti do drugih prijazen zares je lepo,
spoštovati druge, biti dober in deliti stvari,
pa je vrednejše kot zlato.
Konec!
